{"id":185,"date":"2018-01-05T08:09:54","date_gmt":"2018-01-05T09:09:54","guid":{"rendered":"http:\/\/meteorolog.si\/?p=185"},"modified":"2018-01-05T08:13:45","modified_gmt":"2018-01-05T09:13:45","slug":"185","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/2018\/01\/05\/185\/","title":{"rendered":"Intervju: Veronika Hladnik, mag. geofiz., ARSO"},"content":{"rendered":"<p>Veronika Hladnik je magistrirala leta 2014 in se najprej za kraj\u0161e obdobje zaposlila na fakulteti za matematiko in fiziko kot raziskovalka in asistentka. Leta 2015 se je zaposlila na Agenciji Republike Slovenije za Okolje na oddelku za meteorolo\u0161ke in oceanografske napovedi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<hr \/>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Katera je va\u0161a trenutna zaposlitev in na katerem podro\u010dju meteorologije delujete?<\/strong><\/p>\n<p>Zaposlena sem kot meteorolog prognostik na ARSO in sem v \u010dasu de\u017eurstva zadol\u017eena za pripravo grafi\u010dnih in besedilnih vremenskih napovedi, ki jih je mogo\u010de sli\u0161ati na radiju in televiziji ter videti v nekaterih \u010dasopisih in seveda na internetu.<\/p>\n<p><strong>Nam lahko na kratko opi\u0161ete kako se izdela uradna vremenska napoved. <\/strong><\/p>\n<p>Vremenska napoved je kon\u010dni produkt pregleda in interpretacije \u0161tevilnih meteorolo\u0161kih polj numeri\u010dnih modelov za napovedovanje vremena, na primer obla\u010dnosti, padavin, temperatur, vetra idr. Pri tem je treba seveda nekoliko upo\u0161tevati tudi trenutno stanje vremena ter krajevne zna\u010dilnosti, ki jih model za napovedovanje vremena, zaradi realno kompleksnej\u0161ega reliefa kot je prikazan v modelu, morda te\u017eko prika\u017ee. Vremenska napoved je sestavljena iz opisa obla\u010dnosti, morebitnih padavin in vetra ter najni\u017ejih in najvi\u0161jih dnevnih temperatur na celotnem obmo\u010dju Slovenije ali na njenem delu.<\/p>\n<p><strong>Pri posredovanju vremenske napovedi razli\u010dnim uporabnikom se verjetno sre\u010dujete in sodelujete z razli\u010dnimi profili ljudi. Nam lahko kratko na\u0161tejete nekaj zanimivih primerov te interakcije in sodelovanja?<\/strong><\/p>\n<p>Najbolj \u0161tevil\u010dni uporabniki so, sploh spomladi in poleti, kmetje, ki obi\u010dajno tudi kli\u010dejo na pla\u010dljivo telefonsko \u0161tevilko, saj jim dodatne informacije pomagajo pri odlo\u010ditvi glede ko\u0161nje ali drugih opravil. V \u010dasu sezone prireditev so pogosti uporabniki tudi organizatorji le teh. Vsakodnevno pa se v \u017eivo javljamo tudi na okoli sedmih radijskih postajah, kjer so poslu\u0161alci zelo raznoliki.<\/p>\n<p><strong>Vi ste tudi eden izmed dveh \u00bbnovih obrazov\u00ab vremenske napovedi ki jih lahko na RTV Slovenija vidimo od sredine 2016 . Nam lahko opi\u0161ete kako je pri\u0161lo do tega in kak\u0161ni izzivi so temu botrovali. <\/strong><\/p>\n<p>Tako na ARSO kot tudi na RTV je bila velika \u017eelja po pomladitvi ekipe. Marsikateri meteorolog prognostik se tudi sicer pojavlja pri vremenskih napovedih na nacionalni televiziji, tako je bila skoraj samoumevna tudi moja vklju\u010ditev v TV ekipo. Naravoslovci nismo preve\u010d ve\u0161\u010di tovrstnega nastopanja, zato je bilo izzivov seveda precej, pa naj je bilo to branje teksta z \u00bbbobna\u00ab, gibanje po odru ali samo kazanje po zelenem praznem platnu. Treme je bilo sploh na za\u010detku res veliko.<\/p>\n<p><strong>Ali ste morebiti v bli\u017enji preteklosti sodelovali pri kak\u0161ni zanimivem projektu ali nalogi?<\/strong><\/p>\n<p>Pred koncem \u0161tudija sem leta 2013 v sklopu \u0161tudijske prakse v \u0160vici sodelovala pri eksperimentalnem projektu skupine Atmosferske fizike na In\u0161titutu za atmosferske in klimatolo\u0161ke znanosti v Zurichu pri dolo\u010danju fizikalnih in kemijskih lastnosti okoli\u0161kega zraka. Pred slu\u017ebo meteorologa prognostika pa sem sodelovala pri projektu objektne analize padavinskih objektov in se ukvarjala z razli\u010dnimi verifikacijskimi metodami na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko.<\/p>\n<p><strong>Kako je sploh pri\u0161lo do tega da ste si za \u0161tudij in poklicno pot izbrali meteorologijo? <\/strong><\/p>\n<p>Vedno mi je bilo bli\u017ee naravoslovje kot dru\u017eboslovje. Meteorologija je konglomerat razli\u010dnih ved naravoslovja, zato se mi je zdela zanimiva. Prav tako me je ob vklju\u010ditvi v Slovenski meteorolo\u0161ki forum pritegnilo vreme do te mere, da sem tudi sama doma za\u010dela meriti predvsem temperaturo in padavine ter postavila celo meteorolo\u0161ko hi\u0161ico.<\/p>\n<p><strong>Ste si v \u010dasu \u0161tudija kdaj predstavljali, da boste opravljali to delo? Kak\u0161na so bila sicer pri\u010dakovanja, ko ste bili \u0161e \u0161tudent?<\/strong><\/p>\n<p>V \u010dasu \u0161tudija na ARSO niso preve\u010d zaposlovali, prav tako \u017ee leta ne meteorologov prognostikov, a v zadnjih letih se je ob vzpostavitvi \u0161tevilnih projektov ekipa meteorologov na vseh oddelkih precej pomladila in ARSO zaposluje vse ve\u010d mladih meteorologov. Delo meteorologa prognostika mi je bilo od vedno zanimivo, saj sem \u017ee pred \u0161tudijem spremljala razli\u010dne izra\u010dune meteorolo\u0161kih modelov, zanimala pa so me tudi ostala podro\u010dja meteorologije, ki so morda v Sloveniji manj razvita. Vsekakor bi mi bil izziv v Sloveniji za\u010deti s katerim od njih.<\/p>\n<p><strong>Kak\u0161no je va\u0161e mnenje o \u0161tudiju meteorologije, ki se izvaja na Fakulteti za Matematiko in Fiziko?<\/strong><\/p>\n<p>\u0160tudij je pester in raznolik ter \u0161tudentu ponudi veliko \u0161irino. Poleg \u0161tevilnih meteorolo\u0161kih predmetov zajema tudi geofizikalne teme, na primer oceanografijo, geofiziko in del hidrolo\u0161kih tematik. Seveda je polno tudi fizikalnih in matemati\u010dnih predmetov ter veliko uporabe razli\u010dnih ra\u010dunalni\u0161kih programov. Ravno slednji pa omogo\u010dajo, da je diplomant sposoben re\u0161evati \u0161tevilne tako meteorolo\u0161ke, fizikalne kot tudi na splo\u0161no naravoslovne probleme. Zato ob koncu \u0161tudija res ni bojazni za zaposlitev na res \u0161irokem naravoslovnem podro\u010dju.<\/p>\n<p><strong>Kako vi vidite trenutno vlogo meteorologa v svetu?<\/strong><\/p>\n<p>Meteorologi smo ob \u0161tevilnih vse bolj pogostih ekstremnih vremenskih situacijah, ki smo jim pri\u010da v zadnjih letih, tisti, ki nas novinarji radi pocukajo za rokav pri pripravi prispevka o razlogih za tovrstno vreme. Vreme se dotika vsakega izmed nas, \u0161e posebno, kadar planiramo kak\u0161ne zunanje aktivnosti, ki so odvisne od njega. \u0160e vedno je aktualen tudi razvoj meteorolo\u0161kih modelov, saj postajamo uporabniki vse bolj zahtevni.<\/p>\n<p><strong>Kje vse vidite meteorolo\u0161ke izzive v bodo\u010de?<\/strong><\/p>\n<p>Meteorolo\u0161ki izzivi se postopno re\u0161ujejo, a ostajajo in bodo ostajali aktualni tudi v prihodnosti. Izziv meteorologa prognostika pa je \u017ee v dana\u0161njem svetu ostati prepoznaven kot interpretor razli\u010dnih modelskih izra\u010dunov in napovedi, saj je trg vse bolj zasi\u010den s \u0161tevilnimi prostodostopnimi modeli in posledi\u010dno \u0161tevilnimi aplikacijami z vremenskimi napovedmi. Vreme postaja ena izmed tem, v kateri so vsi ljudje \u00bbstrokovnjaki\u00ab. Pa je res tako?<\/p>\n<p>Intervju izvedel: doc. dr. Gregor Skok<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Veronika Hladnik je magistrirala leta 2014 in se najprej za kraj\u0161e obdobje zaposlila na fakulteti za matematiko in fiziko kot raziskovalka in asistentka. Leta 2015 se je zaposlila na Agenciji Republike Slovenije za Okolje na oddelku za meteorolo\u0161ke in oceanografske&hellip;<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":186,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"fifu_image_url":"","fifu_image_alt":"","footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-185","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervju","category-3","description-off"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/185","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=185"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/185\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":190,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/185\/revisions\/190"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/186"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=185"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=185"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=185"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}