{"id":246,"date":"2018-04-18T06:24:38","date_gmt":"2018-04-18T07:24:38","guid":{"rendered":"http:\/\/meteorolog.si\/?p=246"},"modified":"2019-09-09T09:02:21","modified_gmt":"2019-09-09T10:02:21","slug":"magistrska-naloga-luka-matavz-o-simulacijah-sirjenja-onesnazenja-v-ozracju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/2018\/04\/18\/magistrska-naloga-luka-matavz-o-simulacijah-sirjenja-onesnazenja-v-ozracju\/","title":{"rendered":"Magistrska naloga: Luka Matav\u017e o simulacijah \u0161irjenja onesna\u017eenja v ozra\u010dju"},"content":{"rendered":"

Pozdravljen Luka in \u010destitke ob zaklju\u010dku \u0161tudija. Tema tvoje magistrske naloge spada na podro\u010dje \u0161irjenja onesna\u017eenja v ozra\u010dju. Naslov naloge je \u201cVpliv vertikalne turbulentne difuzije v modelu CAMx na izra\u010dunane koncentracije onesna\u017eeval\u201d. Nalogo si opravil pod mentorstvom prof. Nedjeljke \u017dagar (FMF) in somentorstvom dr. Rahele \u017dabkar (ARSO).<\/em><\/p>\n

Prosim da na kratek in poljuden na\u010din predstavi\u0161 ozadje in raziskovalno vpra\u0161anje tvoje naloge.<\/strong><\/em><\/p>\n

Glavni problem oz. cilj moje magistrske naloge je bil ugotoviti, kako razli\u010dni opisi turbulentnega me\u0161anja vplivajo na rezultate ra\u010dunalni\u0161kih simulacij \u0161irjenja onesna\u017eenja v ozra\u010dju.<\/p>\n

Koncentracije onesna\u017eeval v zraku so odvisne od koli\u010dine in vrste izpustov iz razli\u010dnih virov onesna\u017eeval (npr. industrija, promet, …), precej\u0161en vpliv pa imajo tudi meteorolo\u0161ki pogoji, t.j. porazdelitev temperature, vlage, vetra in padavin v \u010dasu in prostoru. Pomemben meteorolo\u0161ki proces, ki vpliva na koncentracijo onesna\u017eeval, pa je tudi turbulentno me\u0161anje oz. turbulenca v spodnjem sloju ozra\u010dja. Turbulenco sestavljajo razli\u010dno veliki vrtinci, ki se najpogosteje pojavljajo blizu tal in se ves \u010das spreminjajo. Procesi v ozra\u010dju na razli\u010dne na\u010dine vplivajo na to, kako se onesna\u017eevala v ozra\u010dju prena\u0161ajo, sodelujejo v kemijskih pretvorbah, ter izlo\u010dajo oziroma ponovno vna\u0161ajo v ozra\u010dje. Vse te procese pa v ra\u010dunalni\u0161kih simulacijah za napoved koncentracije onesna\u017eeval zraka opi\u0161emo s pomo\u010djo ena\u010db ki bazirajo na poznavanju fizikalnih in kemijskih procesov.<\/p>\n

Zaradi zapletene narave turbulence, pa je le-to v ra\u010dunalni\u0161kih simulacijah te\u017eko natan\u010dno opisati. Zato se pri opisu turbulence vedno morajo uporabiti dolo\u010dene predpostavke oz. pribli\u017eki. Ti pribli\u017eki pa obi\u010dajno temeljijo na eksperimentalnih izra\u010dunih, ki jih raziskovalci izvajajo vsak na svoj na\u010din. Tako obstaja precej razli\u010dnih na\u010dinov, kako lahko turbulenco opi\u0161emo.<\/p>\n

V okviru moje magistrske naloge sem preizkusil in primerjal rezultate 10 razli\u010dnih na\u010dinov opisa turbulence. Simulacije so bile narejene z modelom CAMx, ki se na ARSO uporablja za izra\u010dun napovedi onesna\u017eenja. Vse rezultate sem potem primerjal tudi z dejansko izmerjenimi vrednostmi koncentracij onesna\u017eeval na merilnih postajah po Sloveniji. Z uporabo razli\u010dnih statisti\u010dnih metod sem potem posku\u0161al ugotoviti, kateri na\u010din se izka\u017ee kot najbolj uspe\u0161en.<\/p>\n

Kak\u0161ni pa so glavni rezultati in ugotovitve do katerih si pri\u0161el?<\/strong><\/em><\/p>\n

Glavni ugotovitvi sta predvsem dve. Na veliko lokacijah model CAMx pogosto napove premajhne koncentracije onesna\u017eenja, kar je verjetno predvsem posledica dejstva da model ne more realisti\u010dno upo\u0161tevati precej razgibanega reliefa Slovenije in dejstva, da model ponekod vire onesna\u017eeval (emisije) lahko precej podceni. Navkljub temu pa pride do nekaterih razlik v uspe\u0161nosti razli\u010dnih opisov turbulence. Za najbolj\u0161ega se je izkazal kar opis, ki v splo\u0161nem dolo\u010duje najbolj intenzivno turbulentno me\u0161anje.<\/p>\n

Ta na\u010din opisa turbulence, pa se je prav tako izkazal tudi kot bolj\u0161i od trenutno uporabljenega na\u010dina v modelu CAMx, zato se bo dosedanji na\u010din v prihodnosti nadomestil s tem novim, s \u010dimer se bo tudi uspe\u0161nost napovedi z model CAMx nekoliko izbolj\u0161ala.<\/p>\n

Hvala za odgovore in veliko sre\u010de \u0161e naprej<\/em><\/p>\n

Povezava na PDF<\/a> magistrske naloge.<\/p>\n

Intervju izvedel: doc. dr. Gregor Skok<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pozdravljen Luka in \u010destitke ob zaklju\u010dku \u0161tudija. Tema tvoje magistrske naloge spada na podro\u010dje \u0161irjenja onesna\u017eenja v ozra\u010dju. Naslov naloge je \u201cVpliv vertikalne turbulentne difuzije v modelu CAMx na izra\u010dunane koncentracije onesna\u017eeval\u201d. Nalogo si opravil pod mentorstvom prof. Nedjeljke \u017dagar…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":248,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"fifu_image_url":"","fifu_image_alt":"","footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-246","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualno","category-4","description-off"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/246","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=246"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/246\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":382,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/246\/revisions\/382"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/248"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=246"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=246"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=246"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}