Mojca Dolinar je diplomirala leta 1996 in magistrirala leta 2008. Leta 1996 se je zaposlila na Hidrometeorolo\u0161kem zavodu Republike Slovenije na oddelku za obrambo pred to\u010do. Po opravljenem pripravni\u0161tvu je leta 1999 za\u010dela delati na oddelku za klimatologijo in leta 2004 postala vodja tega oddelka, takrat \u017ee na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Oddelek za klimatologijo je vodila vse do leta 2015, ko je prevzela vodenje sektorja za aplikativno klimatologijo. Od leta 2017 pa vodi sektor za analize podnebja in vodnega kroga. Ukvarja se tudi s pedago\u0161kim delom. Od leta 2013 na visoki \u0161oli za trajnostni razvoj predava Varstvo zraka in Podnebne spremembe. Z meteorologijo se ukvarja tudi v prostem \u010dasu. Je ena od ustanoviteljic glasila Slovenskega meteorolo\u0161kega dru\u0161tva Vetrnica in njegova glavna urednica od ustanovitve leta 2009 dalje. Kot gostujo\u010da urednica in recenzentka sodeluje pri reviji \u00bbAdvanced in Science and Research\u00ab, pri reviji \u00bbInternational Journal of Climatology \u00bb pa kot recenzentka za podro\u010dje podnebnih analiz, prostorske klimatologije, homogenizacije in podnebnih sprememb. Leta 2010 je za\u010dela sodelovati v upravnem odboru Slovenskega meteorolo\u0161kega dru\u0161tva in bila v obdobju 2013\u20132017 njegova podpredsednica. V okviru dru\u0161tvenih aktivnosti pokriva predvsem tematiko podnebja in podnebnih sprememb. Od leta 2006 vodi sekcijo \u00bbprostorska klimatologija\u00ab na letnih konferencah Evropske meteorolo\u0161ke zveze. Leta 2013 je sprejela povabilo v Odbor za nagrade Evropske meteorolo\u0161ke zveze, v katerem sodeluje \u0161e danes.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Katera je va\u0161a trenutna zaposlitev in na katerem podro\u010dju meteorologije delujete?<\/strong><\/p>\n Zadnje leto sem vodja sektorja za analize podnebja in vodnega kroga. Podro\u010dje je zelo \u0161iroko in pokriva celoten analiti\u010den del meteorologije in hidrologije: od splo\u0161nih analiz podnebja, priprave podnebnih in hidrolo\u0161kih analiz za razli\u010dne uporabnike, agrometeorolo\u0161kih storitev do analiz koli\u010dinskega stanja povr\u0161inskih in podzemnih voda. Poleg vodenja, ki sicer vzame kar precej \u010dasa, pa se strokovno ukvarjam s pripravo scenarijev podnebnih sprememb za Slovenijo in prostorsko klimatologijo.<\/p>\n Kak\u0161ne so tipi\u010dne naloge s katerimi se ukvarja meteorolog, ki deluje na podro\u010dju klimatologije.<\/strong><\/p>\n Vsaj v Sloveniji, kjer nas je premalo, da bi se specializirali, je spekter nalog klimatologa zelo \u0161irok. Najbolj prepoznana naloga klimatologa je spremljanje podnebnih razmer v dr\u017eavi. Kar se sicer sli\u0161i precej preprosto, vendar je v \u010dasu, ko se merilne tehnike in okolje zaradi posegov \u010dloveka zelo hitro spreminjata, velik izziv, saj mora klimatolog iz meteorolo\u0161kih meritev znati izlu\u0161\u010diti pravi podnebni signal od umetnih vplivov. Pri tem si pomagamo z razli\u010dnimi statisti\u010dnimi in matemati\u010dnimi metodami. Drugi izziv pa je, kako iz kon\u010dne mre\u017ee merilnih to\u010dk oceniti podnebne razmere za vsak ko\u0161\u010dek dr\u017eave. Tu si pomagamo z vremenskimi in statisti\u010dnimi modeli ter daljinskimi meritvami. Pomembna naloga klimatologov je analiza ekstremnih vremenskih pojavov in dolo\u010danje njihove verjetnostne porazdelitve, ki so osnova za prostorsko in varnostno na\u010drtovanje. Zelo velik del nalog klimatologa obsega interdisciplinarno delo. Priprava podatkov za razli\u010dne uporabnike terja od klimatologa dobro razumevanje uporabnikovega procesa. Na primer, poznati moramo fiziologijo rastlin, \u010de \u017eelimo svetovati kmetom pri namakanju. Ko pomagamo strojniku pri na\u010drtovanju hlajenja prostorov, moramo poznati vsaj osnovne zakonitosti hladilnih sistemov, da jim lahko pripravimo ustrezne podnebne informacije. Na\u0161i uporabniki pa prihajajo prakti\u010dno iz vseh sektorjev gospodarstva: gradbeni\u0161tva, energetike, kmetijstva, zdravstva, turizma\u2026 Tako je delo zelo pestro, vedno se nau\u010dimo kaj novega.<\/p>\n Ali nam lahko na kratko opi\u0161ete kak\u0161en zanimiv projekt ali nalogo pri kateri ste sodelovali v bli\u017enji preteklosti?<\/strong><\/p>\n Trenutno sodelujem v projektu \u00bbOcene podnebnih sprememb za Slovenijo do konca 21. stoletja\u00ab. Na podlagi simulacij celega ansambla razli\u010dnih regionalnih podnebnih modelov smo \u017ee pripravili ocene za spremembo temperature in padavin pri razli\u010dnih scenarijih izpustov toplogrednih plinov v prihodnosti. Sedaj pa na podlagi teh izsledkov ocenjujemo, kako bodo podnebne spremembe vplivale na vro\u010dinske valove, zmrzali, su\u0161o, poplave, vodne zaloge\u2026 Zelo zanimiv projekt iz dveh vidikov. Najprej, ker je simulacija podnebja zelo hitro razvijajo\u010da se znanost in smo nenehno na pre\u017ei za novimi izsledki. Drugi\u010d pa nam poseben izziv predstavljajo rezultati, ki so zelo kompleksni in moramo zato iskati inovativne na\u010dine za njihovo posredovanje uporabnikom, da so jim tak\u0161ni podatki z veliko razpr\u0161enostjo in visoko negotovostjo sploh lahko koristni.<\/p>\n Kako je sploh pri\u0161lo do tega da ste si za \u0161tudij in poklicno pot izbrali meteorologijo?<\/strong><\/p>\n Naravoslovje in matematika sta mi bila \u017ee od nekdaj blizu in v sedmem razredu, ko sem se sre\u010dala s fiziko, sem odlo\u010dila za \u0161tudij fizike. Pri meteorologiji mi je bilo zelo v\u0161e\u010d, da \u017eivim v \u00bbnaravnem laboratoriju\u00ab in procese lahko nenehno spremljam in opazujem. Zelo rada sem namre\u010d v naravi in tudi moji konji\u010dki so tesno povezani z naravo in vremenom. Poleg meteorologije mi je bila zelo v\u0161e\u010d tudi astronomija, s katero sem se ljubiteljsko ukvarjala v \u010dasu srednje \u0161ole. Ne morem natan\u010dno re\u010di, kaj je na koncu pretehtalo v prid meteorologiji, mi pa za tak\u0161no odlo\u010ditev ni \u017eal. \u010ce bi se danes pri vseh izku\u0161njah morala \u0161e enkrat odlo\u010diti, bi se odlo\u010dila enako.<\/p>\n Ste si v \u010dasu \u0161tudija kdaj predstavljali, da boste opravljali to delo? Kak\u0161na so bila sicer pri\u010dakovanja, ko ste bili \u0161e \u0161tudent?<\/strong><\/p>\n Ne. Vsi, ki smo takrat \u0161tudirali meteorologijo, smo si delo meteorologa predstavljali v prognozi vremena, proti koncu \u0161tudija mogo\u010de \u0161e v razvoju meteorolo\u0161kih modelov. Kot \u0161tudentki se mi je zdela klimatologija precej dolgo\u010dasno ra\u010dunanje statistik. Ko sem po spletu okoli\u0161\u010din za\u010dela delati na oddelku za klimatologijo, pa se je izkazalo, da je klimatologija zelo hitro razvijajo\u010da znanost, polna izzivov. In me je zelo hitro posrkala vase. Kako vi vidite trenutno vlogo meteorologa v svetu in kak\u0161ni so najve\u010dji izzivi?<\/strong><\/p>\n Po mojem mnenju se mora meteorolog dobro znajti v dveh vlogah: znanstvenika in interpreta. Zelo dobro mora razumeti naravo vseh zapletenih procesov v ozra\u010dju, nato pa to znati prevesti v enostaven in razumljiv jezik \u0161tevilnim uporabnikom, laikom in strokovnjakom. Namre\u010d, meteorolo\u0161ke informacije so lahko izjemno koristne, kar se ka\u017ee v trendu zadnjih let, ko meteorologijo v lovu za dobi\u010dkom hitro prevzema privatni sektor. To velja tudi za podro\u010dje podnebnih sprememb, s katerimi se ukvarjam sama. \u010ceprav podnebnega sistema \u0161e ne poznamo do obisti in je pred nami \u0161e kar nekaj raziskovalnih izzivov, pa se mi zdi najve\u010dji izziv to, kako prenesti znanje, ki ga o podnebnem sistemu \u017ee imamo, do mno\u017eic. Danes, ko je na spletu mno\u017eica informacij (bolj ali manj verodostojnih), poleg tega pa se na vreme vsakdo spozna, ta naloga ni preprosta. Zdi pa se mi, da je to na\u0161a velika odgovornost.<\/p>\n Intervju izvedel: doc. Gregor Skok<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Mojca Dolinar je diplomirala leta 1996 in magistrirala leta 2008. Leta 1996 se je zaposlila na Hidrometeorolo\u0161kem zavodu Republike Slovenije na oddelku za obrambo pred to\u010do. Po opravljenem pripravni\u0161tvu je leta 1999 za\u010dela delati na oddelku za klimatologijo in leta…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":267,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"fifu_image_url":"","fifu_image_alt":"","footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-262","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervju","category-3","description-off"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/262","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=262"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/262\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":271,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/262\/revisions\/271"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/267"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=262"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=262"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=262"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nKak\u0161no je va\u0161e mnenje o \u0161tudiju meteorologije, ki se izvaja na Fakulteti za Matematiko in Fiziko?
\n\u0160tudije je bil pester, zanimiv in intenziven. \u0160tudirala sem po starem programu, kjer smo imeli prvi dve leti enoten program z ostalimi fiziki. Tako smo poslu\u0161ali veliko matemati\u010dnih in fizikalnih vsebin, ki so mi pri delu omogo\u010dile fleksibilnost pri interdisciplinarnem delu, predvsem pri razumevanju in\u017eenirskih vsebin. \u0160tevilne doma\u010de naloge, ki so vklju\u010devale re\u0161evanje problemov in programiranje, so bile odli\u010dna osnova za re\u0161evanje problemov, ki so se tekom kariere zna\u0161li na moji delovni mizi. Meteorolo\u0161ke vsebine so bile sodobne in zelo dobro pokrite, z izjemo klimatologije. V \u010dasu \u0161tudija tega sicer nisem preve\u010d pogre\u0161ala, vendar se je kasneje izkazalo, da smo imeli \u0161tudenti premalo stika s prakso.<\/p>\n