Mark \u017dagar je leta 1993 diplomiral na meteorolo\u0161ki smeri oddelka za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko (FMF) in se takoj zatem zaposlil na Hidrometeorolo\u0161kem zavodu RS. Od takrat se ukvarja z razvojem modelov in aplikacij za preu\u010devanje in napovedovanje vremenskih procesov na mikro in mezoskali. Je eden od pionirjev numeri\u010dnega napovedovanja vremena in uporabe prognosti\u010dnega modela ALADIN v Sloveniji. Po doktoratu iz napovedovanja vetra na visoki lo\u010dljivosti leta 2000 je za 4 leta od\u0161el na podoktorsko izobra\u017eevanje na Univerzo v Stockholmu, kjer se je ukvarjal z preu\u010devanjem prizemnega sloja zraka, med drugim nad Arktiko. Med leti 2005 in 2009 je bil zaposlen na Agenciji RS za okolje, isto\u010dasno pa je dopolnilno delal na FMF kot asistent in visoko\u0161olski u\u010ditelj. V tem \u010dasu je bil predsednik Slovenskega meteorolo\u0161kega dru\u0161tva. Bil je tudi slovenski predstavnik v raznih mednarodnih delovnih telesih za alpsko meteorologijo in razvoj numeri\u010dnih modelov (RC-LACE, ICAM, EWGLAM). Leta 2009 se je zaposlil v vodilnem svetovnem podjetju na podro\u010dju vetrne energije, Vestas, na Danskem, kjer je \u0161e dandanes.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Katera je va\u0161a trenutna zaposlitev in na katerem podro\u010dju meteorologije delujete?<\/strong><\/p>\n Zaposlen sem v podjetju Vestas, najve\u010djem svetovnem proizvajalcu vetrnih elektrarn, z okoli 25000 zaposlenimi. V podjetju pokrivam podro\u010dje meteorologije, klimatologije, ocene vetrnih virov in vremenskih tveganj, napovedovanja vremena in proizvodnje vetrne energije. Pokrivam tudi podro\u010dje strate\u0161kega na\u010drtovanja razvoja – znotraj podjetja in s partnerji iz akademske in raziskovalne sfere \u2013 in usmeritev podjetja, ko gre za optimalno integracijo meteorolo\u0161kih informacij.<\/p>\n Kak\u0161ne so tipi\u010dne naloge s katerimi se ukvarja meteorolog, ki deluje na va\u0161em podro\u010dju dela?<\/strong><\/p>\n Meteorologi analizirajo in tolma\u010dijo podatke z merilnih stolpov in okoli 55000 vetrnih turbin Vestasa po celem svetu. Pripravljajo tudi specialne produkte za podporo tehni\u010dno-prodajnim slu\u017ebam, pomagajo pri razumevanju prilo\u017enosti in specifi\u010dnih vremenskih in klimatskih tveganj in sodelujejo pri komunikaciji s strankami in partnerji.<\/p>\n Kako je sploh pri\u0161lo do tega da ste si za \u0161tudij in poklicno pot izbrali meteorologijo ter da vas je pot zanesla v tujino?<\/strong><\/p>\n Vreme me je zanimalo od majhnega, na vrtu sem kmalu zatem, ko sem se za\u010del zavedati vremena, postavil vremensko hi\u0161ico in kar nekaj let redno zapisoval meritve. Logi\u010dno sem pristal na FMF. Takoj po zaposlitvi na HMZ me je prof. Rakovec usmeril v projekt razvoja numeri\u010dnega prognosti\u010dnega modela ALADIN in v 90ih letih prej\u0161njega stoletja sem kar nekaj mesecev vsako leto pre\u017eivel pri M\u00e9t\u00e9o France v Toulouse, kjer se je ta model razvijal, vse do doktorata leta 2000. Lahko omenim, da je ALADIN postal operativni model za prognozo vremena v Sloveniji leta 1997. Po doktoratu je nujno raz\u0161iriti obzorja z vsaj leto, dve trajajo\u010dim obiskom tuje priznane univerze. Mene je pot zanesla na \u0160vedsko, kjer sem si nabral izku\u0161enj in vezi s kolegi, ki trajajo \u0161e dandanes. Nazadnje se mi je ponudila prilo\u017enost za zelo prakti\u010dno in dinami\u010dno uporabo mojega znanja na Danskem v podjetju Vestas.<\/p>\n Ali nam lahko na kratko opi\u0161ete kak\u0161en zanimiv projekt ali nalogo pri kateri ste sodelovali v bli\u017enji preteklosti?<\/strong><\/p>\n O podrobnostih ne morem govoriti, v glavnem pa se ukvarjamo s problemi in njihovimi re\u0161itvami, ki pove\u010dujejo raz\u0161irjenost in vrednost vetrnih in v zadnjem \u010dasu tudi hibridnih elektrarn. Eden pogostej\u0161ih nalog je \u010dim bolj to\u010dna ocena proizvodnje vetrne elektrarne. Ker mo\u010d vetra nara\u0161\u010da s tretjo potenco hitrosti, napaka le enega odstotka pri napovedi hitrosti vetra pomeni do tri odstotke napa\u010dno oceno proizvodnje. Po drugi strani tipi\u010dno velja, da en odstotek bolj zanesljiva ocena doda enak odstotek vrednosti projekta vetrne elektrarne. Na\u0161i projekti so v povpre\u010dju veliki okoli 100 MW oziroma okoli 100 milijonov EUR, ni\u010d neobi\u010dajnega pa niso tudi projekti, kjer se v par letih in\u0161talira do 1 GW vetrne mo\u010di.<\/p>\n Kak\u0161no je va\u0161e mnenje o \u0161tudiju meteorologije, ki se izvaja na Fakulteti za Matematiko in Fiziko ter kak\u0161na so bila sicer pri\u010dakovanja, ko ste bili \u0161e \u0161tudent?<\/strong><\/p>\n Osebno v \u010dasu \u0161tudija nisem imel specifi\u010dnih pri\u010dakovanj, izpite in letnike sem \u017eelel opraviti s \u010dim manj napora in s \u010dim bolj\u0161imi ocenami. Verjetno so dandana\u0161nji \u0161tudentje bolj osredoto\u010deni na prihodnost po \u0161tudiju. Dejstvo pa je, da mi je dal \u0161tudij dovolj \u0161iroko in tudi trdno znanje fizike ozra\u010dja in meteorologije. Od tistih let se je katedra razvijala tudi na podro\u010dju dinami\u010dne meteorologije in dosegla nekaj odmevnih dose\u017ekov. Sicer sem ohranil stike in sodelovanje s Katedro za meteorologijo in tako npr. trenutno sodelujem kot somentor magistrske naloge prav na temo uporabe hibridnih vetrno-son\u010dnih elektrarn.<\/p>\n Kako vi vidite trenutno vlogo meteorologa v svetu in kak\u0161ni so najve\u010dji izzivi?<\/strong><\/p>\n Meteorologi (kar vklju\u010duje tudi klimatologe) imajo v visoko tehnolo\u0161ki dru\u017ebi zahtevno nalogo skrbeti, da se eksponentni razvoj novih tehnologij odra\u017ea v pove\u010danju varnosti in zmanj\u0161evanju negotovosti pred vremenskimi vplivi. Na mojem podro\u010dju je pomemben prispevek pri tako imenovani zeleni tranziciji, ko fosilne vire energije zamenjujejo obnovljivi viri, ki so vsi po vrsti nelo\u010dljivo povezani z vremenom in stanjem ter napovedljivostjo atmosfere. Kot primer lahko navedem distribuirano proizvodnjo elektri\u010dne energije s prostorsko in \u010dasovno spremenljivimi viri \u2013 son\u010dno in vetrno energijo \u2013 ter povrhu \u0161e energijo iz hidroelektrarn, kjer je pomembno tudi dolgoro\u010dno napovedovanje stanja akumulacij. Elektri\u010dno energijo je potrebno pripeljati do porabnikov, zato je od meteorolo\u0161kih informacij vsaj deloma odvisna tudi izgradnja daljnovodov, tako imenovanih pametnih omre\u017eij in zmogljivosti za shranjevanje elektri\u010dne energije. S tem so povezani ogromni finan\u010dni vlo\u017eki in pri tem imamo meteorologi veliko odgovornost. Nikakor ne moremo tudi mimo prilagajanja podnebnim spremembam in spremljanju ter napovedovanju ekstremnih vremenskih dogodkov. Obstaja pa \u0161e en izziv: zagotoviti, da v dru\u017ebi, kjer se dejstva uravnote\u017eujejo z izmi\u0161ljotinami, krepimo zavest o nujnosti kvalitetnega izobra\u017eevanja in poskrbimo za ohranjanje pridobitev od razsvetljenstva naprej. Te so nam do zdaj omogo\u010dale optimisti\u010dni pogled v prihodnost, ki je udobna, varna, in polna pri\u010dakovanj o novih odkritjih.<\/p>\n Intervju izvedel: doc. Gregor Skok<\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Mark \u017dagar je leta 1993 diplomiral na meteorolo\u0161ki smeri oddelka za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko (FMF) in se takoj zatem zaposlil na Hidrometeorolo\u0161kem zavodu RS. Od takrat se ukvarja z razvojem modelov in aplikacij za preu\u010devanje in…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":307,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"fifu_image_url":"","fifu_image_alt":"","footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-305","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervju","category-3","description-off"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/305","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=305"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/305\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":309,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/305\/revisions\/309"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/307"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=305"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=305"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=305"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}