Prosim, da na kratek in poljuden na\u010din predstavi\u0161 ozadje in raziskovalno vpra\u0161anje tvoje naloge.<\/strong><\/p>\n\n\n\n
Odgovor na to vpra\u0161anje terja vsaj nekaj uvoda. Danes je osnova za meteorolo\u0161ko napoved ra\u010dunalni\u0161ka simulacija vremena. Kako podobna je ta simulacija dejanskemu razvoju vremena, je odvisno od natan\u010dnosti opisa fizikalnih procesov v ozra\u010dju, ter od tega, kako natan\u010dno poznamo trenutno stanje ozra\u010dja. Ta pribli\u017eek trenutnega stanja ozra\u010dja je kar za\u010detek ra\u010dunalni\u0161ke simulacije. V doktorski disertaciji sem se ukvarjal z na\u010dinom, kako bi za\u010detni pribli\u017eek izbolj\u0161ali, to\u010dneje, kako bi izbolj\u0161ali natan\u010dnost vetra v za\u010detnem pribli\u017eku. Informacija o vetru je zelo pomembna za napoved meteorolo\u0161kih pojavov, katerih tipi\u010dna horizontalna razse\u017enost je manj\u0161a od npr. 1000 km. To so tisti pojavi, ki tudi trajajo manj \u010dasa. Za napoved teh je informacija o vetru pomembnej\u0161a od informacije o temperaturi, vlagi in zra\u010dnem tlaku.<\/p>\n\n\n\n
\u00a0<\/p>\n\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/meteorolog.si\/wp-content\/uploads\/2018\/12\/slika_baker_et_al-1024x691.jpg\")
Slika prikazuje povpre\u010dno razliko v hitrosti vetra na vi\u0161ini pribli\u017eno 11 km v za\u010detnem pribli\u017eku, ki so ga izra\u010dunali v dveh operativnih meteorolo\u0161kih centrih. V obeh nekajkrat dnevno ra\u010dunajo svojo meteorolo\u0161ko napoved. Razlike so najve\u010dje v tropskih predelih ter nad oceani ju\u017ene poloble, kjer direktnih meritev vetra prakti\u010dno ni. Vir: Baker et al. (2013)<\/em><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n
Opis vetra v za\u010detnem pribli\u017eku lahko izbolj\u0161amo z uporabo novih meritev vetra, npr. s prvim vesoljskim Dopplerjevim lidarjem na nedavno izstreljenem satelitu Aeolus (z meritvami s tega satelita se je v svojem doktorskem delu ukvarjal kolega dr. Matic \u0160avli) ali pa novimi letalskimi meritvami ( s katerimi se je ukvarjal v svojem doktorskem delu kolega z ARSO dr. Benedikt Strajnar).
Informacijo o vetru lahko izbolj\u0161amo tudi druga\u010de \u2013 z uporabo \u017ee obstoje\u010dih meritev vlage in sestave ozra\u010dja, npr. meritev ozona ter trdih atmosferskih delcev, aerosolov. S slednjim sem se ukvarjal v moji doktorski disertaciji. Predpostavimo lahko namre\u010d, da je veter tisti glavni dejavnik, ki povzro\u010da, da se koncentracija teh koli\u010din v atmosferi s \u010dasom spreminja. To pomeni, da lahko obratno tudi iz meritev prostorske porazdelitve vlage ali aerosolov, ki jih opravimo ob razli\u010dnih \u010dasih, \u201cizlu\u0161\u010dimo\u201d informacijo o vetru. \u010ceprav se zdi problem trivialen, pa lu\u0161\u010denje vetra ote\u017eujejo mo\u010dno nelinearni procesi v atmosferi, npr. transport snovi z vetrom, fazni prehodi vode (npr. uteko\u010dinjanje vodne pare, pri katerem se sprosti ogromna koli\u010dina energije), izpiranje aerosolov s padavinami ter mnogi drugi ponori in izvori aerosolov. Predvsem od to\u010dnosti opisa teh procesov je odvisno, kako dobro lahko izlu\u0161\u010dimo veter.<\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n\n\n\n Kak\u0161ni pa so tvoji na\u010drti sedaj, ko si doktorski \u0161tudij zaklju\u010dil?<\/strong><\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n Hvala za odgovore in veliko sre\u010de \u0161e naprej<\/p>\n\n\n\n
Kak\u0161ni pa so glavni rezultati in ugotovitve, do katerih si pri\u0161el?<\/strong><\/p>\n\n\n\n
Verjetno glavni rezultat te \u0161tudije je, da je iz aerosolov mogo\u010de izlu\u0161\u010diti precej manj informacije o vetru kot iz meritev koncentracije vodne pare, kljub temu da je polje aerosolov bolj nehomogeno. Razlog je predvsem v tem, da so na Zemlji ogromna obmo\u010dja, kjer je koncentracija aerosolov zelo nizka. Na podlagi rezultatov sklepam, da bi bilo lu\u0161\u010denje vetra iz aerosolov smiselno zgolj v suhem ozra\u010dju v tropskem in subtropskem Atlantiku, kjer je koncentracija pra\u0161nih aerosolov, ki izvirajo iz Sahare, zadosti visoka, hkrati pa je tudi transport snovi z vzhodnim tropskim vetrom zadosti velik. Je pa zelo verjetno, da tudi v primeru natan\u010dnih in gostih satelitskih opazovanj aerosolov ne bomo nikoli zmo\u017eni izlu\u0161\u010diti vetra v primeru prisotnosti obla\u010dnih plasti.
Pomemben rezultat, \u0161e posebej za operativno napovedovanje vremena, je tudi dejstvo, da je koli\u010dina izlu\u0161\u010denega vetra linearno odvisna od razmerja vplivov neznanih izvorov ali ponorov in transporta aerosolov. Slednje nam omogo\u010da, da lahko preprosto dolo\u010dimo regije, kjer meritve aerosolov omogo\u010dajo izlu\u0161\u010diti informacijo o vetru, in regije, kjer to ni mogo\u010de storiti natan\u010dno.<\/p>\n\n\n\n
Kljub nekaterim drugim ponudbam, tudi v gospodarstvu, sem se odlo\u010dil, da nadaljujem raziskovalno delo kot podoktorski raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko. Zaposlen sem na projektu z naslovom \u201cPrispevek Rossbyevih in inercijsko-te\u017enostnih valov k vertikalni hitrosti in pretoku gibalne koli\u010dine v ozra\u010dju\u201d pod mentorstvom prof. dr. Nedjeljke \u017dagar, torej nadaljujem delo v \u017ee usklajeni ekipi, v kateri se odli\u010dno razumemo, kmalu pa se nam bo pridru\u017eil \u0161e raziskovalec iz Irana. Klju\u010dno pri moji odlo\u010ditvi je bilo, da je FMF odli\u010dno \u0161tudijsko okolje z ogromno znanja ter z vrhunskimi raziskovalci v svetovnem merilu ter seveda, da je bila meteorologija vedno moj hobi. Ne skrivam pa, da bi si za nekaj let \u017eelel izkusiti tudi tujino, vsaj dokler sta h\u010derki \u0161e majhni. Vsekakor bi se po tem rad vrnil na FMF.
\u017delel bi si, da na katedri vzpostavimo meteorolo\u0161ki laboratorij, nekak\u0161en spin-off, s katerim bi povezali akademijo, mno\u017eico zdaj\u0161njih in nekdanjih sodelavcev na katedri, ter gospodarstvo. Predvsem v energetiki (pa tudi v nekaterih drugih sektorjih, npr. transportu) je namre\u010d zaradi pri\u010dakovanega masovnega prehoda na obnovljive vire energije (vetrno in son\u010dno energijo) ter posledi\u010dnega nihanja cen energentov glede na potrebe in razpolo\u017eljivost (slednjo dolo\u010da vreme), meteorolo\u0161ko znanje izjemno pomembno, povpra\u0161evanje po njem pa v zadnjih letih visoko. Hkrati pa je velik izziv tudi prete\u010da gro\u017enja spremembe klime, ki odpira celo vrsto novih raziskovalnih podro\u010dij.<\/p>\n\n\n\n