Pozdravljen Matic\nin \u010destitke ob zaklju\u010dku doktorskega \u0161tudija. Tema tvoje doktorske naloge spada\nna podro\u010dje uporabe satelitskih meritev in napovedi vremena. Naslov naloge je\n\u201cAsimilacija satelitskih opazovanj vetra z Dopplerjevim lidarjem v mezoskalni model\u201d.\nNalogo si opravil pod mentorstvom prof. Nedjeljke \u017dagar (FMF).<\/p>\n\n\n\n
Prosim da na kratek in poljuden na\u010din predstavi\u0161\nozadje in raziskovalno vpra\u0161anje tvoje naloge.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Izbolj\u0161anje\nvremenske napovedi je v splo\u0161nem eden\nglavnih ciljev raziskav v meteorologiji. To je bilo tudi ozadje moje naloge,\nkjer pa sem se ukvarjal s specifi\u010dnim pod-podro\u010djem, t.i. asimilacijo meteorolo\u0161kih\nmeritev. V tem postopku sku\u0161amo \u010dim natan\u010dneje ugotoviti za\u010detno stanje\nozra\u010dja, ki ga nujno potrebujemo za izra\u010dun vremena v prihodnosti. Pri tem\npostopku je potrebno \u010dim bolj optimalno uporabiti raznovrstna opazovanja\natmosfere, ki jih imamo na voljo. <\/p>\n\n\n\n V primerjavi z drugimi\nopazovanji (npr. meritve temperature in zra\u010dnega tlaka) je trenutno velik primanjkljaj\nkvalitetnih opazovanj vetra. Kljub razli\u010dnim metodam merjenja, na primer\nposredno prek opazovanj gibanja obla\u010dnih plasti, meritev z meteorolo\u0161kimi\nbaloni ali pa meritev valovanja morske gladine (ki je povezana z hitrostjo\nvetra v spodnji plasti ozra\u010dja) z uporabo radarja, je kvalitetnih meritev\nvetra, predvsem v vi\u0161jih plasteh, sorazmerno malo. Poleg tega so trenutne\nmeritve vetra precej nehomogeno prostorsko razporejene saj tropski predeli,\nju\u017ena polobla in na splo\u0161no neposeljena podro\u010dja Zemlje niso dobra opazovana. <\/p>\n\n\n\n Avgusta 2018 je\nbil v nizko orbito okoli Zemlje izstreljen satelit Aeolus, ki predstavlja prvi\nkorak na poti kvalitetnega globalnega merjenja vetra. Seveda vse ni tako\nro\u017enato, namre\u010d sistem ne meri celotnega vektorja vetra, ki ima tri komponente,\nampak le horizontalno projekcijo vetra v smeri pravokotno na orbito potovanja\nsatelita. Kljub tej pomanjkljivosti so \u0161tevilne \u0161tudije pokazale pozitivni\nvpliv teh meritev na kvaliteto vremenske napovedi v globalnih modelih.<\/p>\n\n\n\n V svoji doktorski\ndisertaciji sem se ukvarjal z vpra\u0161anjem ali lahko tak\u0161na opazovanja prav tako\npomagajo pri izbolj\u0161anju napovedi vremena v lokalnih modelih, ki za razliko od\nglobalnih modelov ra\u010dunajo vreme le na geografsko omejenem obmo\u010dju Zemlje. Za\nrazliko od globalnih modelov ti simulirajo vremenske procese na vi\u0161ji\nprostorski in \u010dasovni lo\u010dljivosti. Odgovor na zastavljeno vpra\u0161anje ni trivialen\nsaj prostorska lo\u010dljivost Aeolus meritev ni velika in le te tudi niso dostopne\npovsod kjer bi si \u017eeleli (npr. pod oblaki).<\/p>\n\n\n\n Kak\u0161ni pa so glavni rezultati in ugotovitve do\nkaterih si pri\u0161el?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Moja naloga je\nbila sestavljena iz dveh delov. V prvem delu sem se ukvarjal z razumevanjem\nlastnosti meritev vetra nad obmo\u010djem Severnega Atlantika in Evrope. V ta namen\nsem simuliral Aeolus meritve, saj satelit v \u010dasu mojega dela v okviru doktorata\n\u0161e ni bil lansiran. Preu\u010deval sem predvsem kak\u0161na je kvaliteta meritev glede na\nto koliko zaporednih opazovanj se zdru\u017ei v eno meritev, kar posredno dolo\u010da prostorsko\nlo\u010dljivost meritev. V splo\u0161nem velja, da se napaka Aeolus meritev pove\u010da, ko\nsistem meri na bolj\u0161i horizontali lo\u010dljivosti saj se za posamezno meritev\nzdru\u017ei manj opazovanj. Rezultati so zelo spodbudni, saj se je pokazalo da lahko\nAeolus meri na bolj\u0161i lo\u010dljivosti in kljub temu pridobi sorazmerno kvalitetne\nmeritve, kar je klju\u010dnega pomena za proces asimilacije. <\/p>\n\n\n\n V drugem delu, ki\nje bil bolj raziskovalne narave, sem se ukvarjal z procesom asimilacije Aeolus meritev\nv lokalni model kjer sem uporabljal tako imenovan ansambel razli\u010dnih modelov.\nTak\u0161en ansambel nam omogo\u010da da la\u017eje dolo\u010dimo oceno napake vremenske napovedi,\nki je pomemben parameter v procesu asimilacije. \nAsimilacija meritev iz Aeolusa je pokazala, da so opazovanja koristna\npredvsem takrat, ko so narejena na pravi lokaciji in ob pravem \u010dasu. To je\nposledica dejstva dveh lastnosti. Meritve Aeolus niso dostopne na visoki\nlo\u010dljivosti ki bi bila primerljiva z lo\u010dljivostjo lokalnega modela. Poleg tega\npa so obmo\u010dja, kjer imajo tak\u0161na opazovanja vpliv, zelo lokalne narave kar je\nzopet posledica visoke lo\u010dljivosti lokalnega modela.<\/p>\n\n\n\n Kak\u0161ni pa so tvoji na\u010drti sedaj ko si doktorski\n\u0161tudij zaklju\u010dil?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Po kon\u010danem\ndoktoratu sem se odlo\u010dil da bom delo nadaljeval v Meteo-France (Toulouse,\nFrancija), kjer preu\u010dujem kako meritve iz satelita Aeolus optimalno uporabiti\nza izbolj\u0161avo vremenske napovedi v Francoskem globalnem modelu ARPEGE. Tako\ntorej ostajam v svetu asimilacije\nopazovanj in meteorolo\u0161kih modelov. Kam me bo pot vodila naprej pa trenutno ne\nrazmi\u0161ljam, vendar glede na dejstvo, da sem vedno bolj vpet v svet\nmeteorologije, pri\u010dakujem tudi vedno ve\u010d pomembnih izzivov, kjer lahko s svojim\nznanjem prispevam k razvoju.<\/p>\n\n\n\n Hvala za odgovore\nin veliko sre\u010de \u0161e naprej<\/p>\n\n\n\n