Pozdravljena Alenka\nin \u010destitke ob zaklju\u010dku \u0161tudija. Tvoja tema spada na podro\u010dje proizvodnje\nenergije iz obnovljivih virov. Naslov tvoje magistrske naloge je \u201cZanesljivost\nnapovedi proizvodnje energije kombiniranih vetrnih in son\u010dnih elektrarn\u201d.\nNalogo si opravila pod mentorstvom prof. Nedjeljke \u017dagar (FMF) in dr. Marka\n\u017dagarja (Vestas Wind Systems, Danska). <\/p>\n\n\n\n
Prosim da na kratek in poljuden na\u010din predstavi\u0161 ozadje\nin raziskovalno vpra\u0161anje tvoje naloge.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Za enostavnej\u0161i prehod iz fosilnih goriv na obnovljive vire\nenergije in s tem nizkooglji\u010dno dru\u017ebo potrebujemo zanesljive napovedi o\nhitrosti in mo\u010di vetra ter obsevanosti oziroma mo\u010di son\u010dnega sevanja. Te\nnapovedi omogo\u010dajo na\u010drtovanje obratovanja vetrnih, son\u010dnih ali kombiniranih\nvetrovno-son\u010dnih elektrarn in integracijo energije proizvedene iz obnovljivih\nvirov v elektri\u010dno omre\u017eje. Napoved se izdela z ra\u010dunalni\u0161ko simulacijo\ndogajanja v ozra\u010dju, ki se naredi z uporabo prognosti\u010dnega modela za napoved\nvremena. Za pripravo kakovostnih napovedi je pomembna tudi njihova\nverifikacija, ki pripomore k razumevanju pomanjkljivosti prognosti\u010dnih modelov\nin razvoju postopkov za njihove izbolj\u0161ave.<\/p>\n\n\n\n Cilj\nmagistrskega dela je bil preveriti, ali prognosti\u010dni modeli bolje napovedujejo\nproizvodnjo energije kombinirane vetrovno-son\u010dne elektrarne kot proizvodnjo le\nvetrne ali le son\u010dne elektrarne. Izbranih je bilo pet lokacij vetrnih parkov in\nmerilnih postaj obsevanosti v severnem delu Nem\u010dije. Tri lokacije se nahajajo v\nneposredni bli\u017eini morja, dve sta pomaknjeni bolj v notranjost severnega dela\nNem\u010dije. Z razli\u010dnimi legami elektrarn sem \u017eelela preveriti, kako bli\u017eina morja\nvpliva na koli\u010dino proizvedene energije vetrnih parkov, saj so hitrosti vetra\nob obalnih predelih vi\u0161je. Na pravilnost napovedi hitrosti in posledi\u010dno mo\u010di\nvetra vpliva, kako model simulira procese v mejni plasti zraka, ki se nahaja\nblizu tal.<\/p>\n\n\n\n Kak\u0161ni pa so glavni rezultati in ugotovitve do katerih si\npri\u0161la?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Verifikacija hitrosti in mo\u010di vetra, obsevanosti in mo\u010di son\u010dnega\nsevanja napovedi modela Evropskega centra za srednjero\u010dne napovedi vremena\n(ECMWF) ponazarja, da je napoved obsevanosti oziroma mo\u010di son\u010dnega sevanja bolj\npravilna od napovedi mo\u010di vetra.<\/p>\n\n\n\n Na podlagi primerjave kombiniranih elektrarn na razli\u010dnih\nlokacijah sem ugotovila, da je napovedljivost proizvodnje energije kombinirane\nelektrarne za \u0161tiri od petih obravnavanih lokacij bolj\u0161a od napovedljivosti\nproizvodnje energije vetrne elektrarne. Pri verifikaciji napovedi proizvodnje\nvetrne in son\u010dne energije sem opazila dnevni cikel napake. To pomeni, da je\nnapaka napovedi ve\u010dja za \u010dase, ko je spremenljivost parametra \u2013 obsevanost ali\nhitrost vetra \u2013 ve\u010dja. Torej je takrat te\u017eje napovedati, koliko son\u010dne ali\nvetrne energije bomo proizvedli v naslednji uri. V primeru napovedi kombinirane\nenergije so napake le-te manj\u0161e, saj sta son\u010dna in vetrna energija \u010dasovno\nmedsebojno odvisni. \u010cez dan dose\u017eemo vi\u0161ek proizvedene son\u010dne energije in je\nprispevek proizvodnje vetrne elektrarne ni\u017eji, pono\u010di son\u010dna elektrarna ne\nproizvede ni\u010d energije, vrh proizvodnje energije dose\u017ee vetrna elektrarna, saj\nso pono\u010di hitrosti vetra vi\u0161je kot podnevi. Kot je pri\u010dakovati se zanesljivost napovedi\nproizvedene energije z dol\u017eino napovedi\nslab\u0161a.<\/p>\n\n\n\n Hvala za odgovore in veliko sre\u010de \u0161e naprej<\/p>\n\n\n\n