Pozdravljen An\u017eej. \u010cestitke ob zaklju\u010dku \u0161tudija. V svoji\nmagistrski nalogi se posve\u010da\u0161 temi, ki med splo\u0161no populacijo pogosto buri\nduhove \u2013 kondenzacijskim sledem letal. Tvoja naloga sodi na podro\u010dje\nmikrofizike oblakov. Naslov tvoje magistrske naloge je \u201cPojavnost\nkondenzacijskih sledi nad Slovenijo.\u201d Nalogo si opravil pod mentorstvom doc.\ndr. Gregorja Skoka (FMF).<\/p>\n\n\n\n
Prosim da na\nkratek in poljuden na\u010din predstavi\u0161 ozadje in raziskovalno vpra\u0161anje tvoje\nnaloge.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Kondenzacijske\nsledi za letali (ang. condensation trails oziroma contrails) so eden vizualno\nnajbolj opaznih \u010dlove\u0161kih vplivov v ozra\u010dju. Pri tem je potrebno poudariti, da\ncontrails niso isto kot chemtrails. Slednji so le predmet teorije zarote, s\nkatero se znanstvena stroka ne strinja. Na nastanek sledi v prvi vrsti predvsem\nvpliva temperatura in nekoliko manj relativna vla\u017enost okolice. Kondenzacijska sled nastane zaradi\nspro\u0161\u010danja vodne pare pri izgorevanju goriva v letalskem motorju. Vodna para,\nki nastane ob izgorevanju, se v motorju zdru\u017ei z vodno paro iz okoli\u0161kega zraka,\nin \u010de skupna koli\u010dina vodne pare prese\u017ee nasi\u010denje, bo v izpuhu pri\u0161lo do\nkondenzacije vodne pare in nastanka oblaka. Kako dolgo bo tak\u0161en oblak vztrajal\nna nebu, je odvisno od \u0161tevilnih parametrov (npr. od na\u010dina me\u0161anja zraka,\nprisotnosti vetrov, sevalnih procesov itd.). <\/p>\n\n\n\n Vpliv\nkondenzacijskih sledi na globalno klimo in obla\u010dnost je trenutno \u0161e dokaj slabo\nraziskan in so za to potrebne dodatne raziskave. Glede na trenutne trende v\nletalski industriji pa se bo ta vpliv (kakr\u0161enkoli \u017ee je) le pove\u010dal, saj se\nletalskih promet iz leta v leto pove\u010duje.<\/p>\n\n\n\n Kak\u0161ni pa so\nglavni rezultati in ugotovitve do katerih si pri\u0161el?<\/strong><\/p>\n\n\n\n V nalogi sem opravil\nanalizo meritev z meteorolo\u0161kimi baloni (meritve so bile opravljene v obdobju\n21.10.2004\u221212.05.2019) z uporabo Schmidt-Applemanovega kriterija, ki dolo\u010da ali\nso pogoji primerni za nastanek sledi ali ne, glede na lastnosti letala ter\nletalskega motorja in stanja okolice.<\/p>\n\n\n\n Rezultati\nanalize so pokazali, da le v redkih primerih ozra\u010dje ni primerno za nastanek\nmorebitnih sledi. Po drugi strani pa je bilo le v slabi tretjini dni ozra\u010dje v\nprimernem stanju za nastanek sledi, ki bi bile vidne na nebu ve\u010d ur. Predvsem\npa je zanimivo dejstvo, da so morebitne kondenzacijske sledi le redko vidne s\ntal. To je predvsem zaradi obla\u010dnosti, ki zastira pogled na morebitne sledi s\ntal.<\/p>\n\n\n\n Kondenzacijske\nsledi po ve\u010dini nastajajo na visokih nadmorskih vi\u0161inah, kjer je okoli\u0161ki zrak\ndovolj hladen. Spodnja meja kjer pride do nastanka morebitnih kondenzacijskih\nsledi, pa se skozi leto spreminja in je praviloma v zimskih mesecih ni\u017eja (nad\nSlovenijo v povpre\u010dju okrog 7 km) kot v poletnih mesecih (nad Slovenijo v\npovpre\u010dju okrog 10 km). Letala obi\u010dajno letijo na nadmorskih vi\u0161inah vi\u0161jih od\n10 km.<\/p>\n\n\n\n Hvala za odgovore in veliko sre\u010de \u0161e naprej<\/p>\n\n\n\n