{"id":398,"date":"2019-11-20T06:10:35","date_gmt":"2019-11-20T07:10:35","guid":{"rendered":"http:\/\/meteorolog.si\/?p=398"},"modified":"2019-11-20T06:10:36","modified_gmt":"2019-11-20T07:10:36","slug":"magistrska-naloga-ahac-pazlar-o-ohlajanju-zraka-v-mraziscu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/2019\/11\/20\/magistrska-naloga-ahac-pazlar-o-ohlajanju-zraka-v-mraziscu\/","title":{"rendered":"Magistrska naloga: Ahac Pazlar o ohlajanju zraka v mrazi\u0161\u010du"},"content":{"rendered":"\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>Pozdravljen\nAhac. \u010cestitke ob zaklju\u010dku \u0161tudija. Tvoja magistrska naloga sodi na podro\u010dje\nmikrometeorologije. V njej se posve\u010da\u0161 znanemu pojavu, o katerem pa imamo malo\nkvantitativnih podatkov. Naslov tvoje magistrske naloge je \u201cAnaliza ohlajanja\nzraka v manj\u0161em mrazi\u0161\u010du.\u201d Nalogo si opravil pod mentorstvom doc. dr. Gregorja\nSkoka (FMF).<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Prosim da na kratek in poljuden na\u010din\npredstavi\u0161 ozadje in raziskovalno vpra\u0161anje tvoje naloge.<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Pojem\nmrazi\u0161\u010de ima ve\u010d razli\u010dnih definicij. V mojem primeru, sem se dr\u017eal\nmeteorolo\u0161ke definicije. Mrazi\u0161\u010de je manj\u0161e obmo\u010dje,\nnavadno v vrta\u010di ali kaki druga\u010dni kotlini, v katerem je temperatura pogosto\nni\u017eja kot v okolici. Na karbonatnih in konglomeratnih tleh reliefa, na obmo\u010dju\nSlovenije in tudi sosednjih dr\u017eav, je prisotno veliko konkavnih reliefnih oblik\n(npr. vrta\u010de, udornice, uvale, kra\u0161ka polja), ki so primerne za nastanek\nmrazi\u0161\u010d. Izrazita temperaturna razlika med mrazi\u0161\u010dem in okolico se najpogosteje\npojavi \u010dez no\u010d, ob mirnem in jasnem vremenu. Intenzivno ohlajanje v mrazi\u0161\u010du je\nrezultat sevalno\/dinami\u010dnega procesa, pri katerem se hladen zrak iz okolice,\nzaradi ve\u010dje gostote steka po pobo\u010djih proti sredi\u0161\u010du kotanje, kjer se \u0161e\ndodatno ohlaja zaradi izgubljanja energije s sevanjem. <\/p>\n\n\n\n<p>Ob ustreznih vremenskih\npogojih je lahko temperatura v mrazi\u0161\u010du tudi ve\u010d kot 10 stopinj ni\u017eja kot v\nneposredni okolici. Pogosta ni\u017eja temperatura vpliva na prst, rastlinstvo,\n\u017eivalstvo, kot tudi na \u010dloveka (npr. v mrazi\u0161\u010dih ve\u010djih dimenzij, v katerih se\nnahajajo posamezne stavbe, naselja, pridelovalne povr\u0161ine rekreacijske poti in\npodobno). Ti dejavniki vplivajo na spremenjeno mikroklimo manj\u0161ega obmo\u010dja. Za\nljudi, ki bivajo na takih obmo\u010djih, to pomeni pogostej\u0161e zmrzali, poledice,\ntemperaturne obrate, megle in onesna\u017eenja zraka. Redko kdo, bi si predstavljal,\nda se ob idealnih pogojih v nam dostopnih&nbsp;\nmrazi\u0161\u010dih, temperatura lahko spusti pod \u201340 stopinj Celzija.<\/p>\n\n\n\n<p>V okviru te \u0161tudije sem se lotil preu\u010devanja dogajanja v manj\u0161em\nmrazi\u0161\u010du, katerega horizontalna dimenzija ne presega nekaj deset metrov in\nglobina ne presega deset metrov. Sorazmerno majhna globina mrazi\u0161\u010da omogo\u010da\npostavitev dovolj visokega droga za meritve temperature in vetra, ki sega od\nnajni\u017eje to\u010dke pa vse do vi\u0161ine roba mrazi\u0161\u010da (kar v ve\u010djih mrazi\u0161\u010dih ni mo\u017eno\noz. so stro\u0161ki postavitve dovolj visokega stolpa previsoki). <\/p>\n\n\n\n<p>Glavni cilj naloge je \u010dim natan\u010dneje dolo\u010diti potek ohlajanja\nzraka v tak\u0161nem mrazi\u0161\u010du in izbrati primerno mrazi\u0161\u010de, ki sicer ni veliko, a\nbistveni procesi potekajo zelo podobno kot v ve\u010djem mrazi\u0161\u010du.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Kak\u0161ni pa so glavni rezultati in\nugotovitve do katerih si pri\u0161el?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Glavni rezultat so meritve. Odkril sem, da je temperatura v\nmanj\u0161em mrazi\u0161\u010du lahko ni\u017eja od okolice, za ve\u010d kot 5 stopinj Celzija.&nbsp; Presenetljiv rezultat je tudi, da se tak\u0161na\ntemperaturna razlika pojavi v relativno majhnem mrazi\u0161\u010du.<\/p>\n\n\n\n<p>Jezera hladnega zraka v tak\u0161nem mrazi\u0161\u010du so sicer precej stabilna,\nzato jih vetrovi, ki so \u0161ibkej\u0161i kot 1 m\/s ne morejo preme\u0161ati. Tako \u0161ibki\nvetrovi ne morejo prepre\u010diti nastanka temperaturnih razlik z okolico. Vendar pa\nlahko, \u0161e zlasti v kombinaciji s sunki vetra, zelo motijo potek ohlajanja v\nmrazi\u0161\u010du. <\/p>\n\n\n\n<p>Ugotovil sem, da je ohlajanje v mrazi\u0161\u010du, v poletnih mesecih,\nnajintenzivnej\u0161e okrog 18:00. Iz meritev se prav tako vidi, da se po polno\u010di\ntemperatura praviloma ne spusti za ve\u010d kot 5 stopinj.<\/p>\n\n\n\n<p>Hvala za odgovore in veliko sre\u010de \u0161e naprej<\/p>\n\n\n\n<p> Povezava na <a href=\"https:\/\/repozitorij.uni-lj.si\/IzpisGradiva.php?id=111287&amp;lang=slv\">PDF magistrske naloge<\/a>. <\/p>\n\n\n\n<p>Intervju\nizvedla: asist. dr. Katarina Kosovelj<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Pozdravljen Ahac. \u010cestitke ob zaklju\u010dku \u0161tudija. Tvoja magistrska naloga sodi na podro\u010dje mikrometeorologije. V njej se posve\u010da\u0161 znanemu pojavu, o katerem pa imamo malo kvantitativnih podatkov. Naslov tvoje magistrske naloge je \u201cAnaliza ohlajanja zraka v manj\u0161em mrazi\u0161\u010du.\u201d Nalogo si opravil&hellip;<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":400,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"fifu_image_url":"","fifu_image_alt":"","footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-398","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualno","category-4","description-off"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/398","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=398"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/398\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":399,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/398\/revisions\/399"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/400"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=398"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=398"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=398"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}