{"id":487,"date":"2020-05-29T08:44:28","date_gmt":"2020-05-29T09:44:28","guid":{"rendered":"http:\/\/meteorolog.si\/?p=487"},"modified":"2020-05-29T08:44:28","modified_gmt":"2020-05-29T09:44:28","slug":"magistrska-naloga-zala-znidarsic-o-variabilnosti-in-trendu-v-jakosti-vetrov-nad-ekvatorialnim-pacifikom","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/2020\/05\/29\/magistrska-naloga-zala-znidarsic-o-variabilnosti-in-trendu-v-jakosti-vetrov-nad-ekvatorialnim-pacifikom\/","title":{"rendered":"Magistrska naloga: Zala \u017dnidar\u0161i\u010d o variabilnosti in trendu v jakosti vetrov nad ekvatorialnim Pacifikom"},"content":{"rendered":"\n<p>Pozdravljena Zala. \u010cestitke ob zaklju\u010dku \u0161tudija. V svoji magistrski nalogi se posve\u010da\u0161 za lai\u010dno javnost precej eksoti\u010dni temi \u2013 vetrovom nad ekvatorialnim Pacifikom. Tvoja naloga sodi na podro\u010dje dinami\u010dne meteorologije v povezavi s klimatologijo. Naslov tvoje magistrske naloge je \u201cIndikatorji in trend Walkerjeve cirkulacije.\u201d Nalogo si opravila pod mentorstvom prof. dr. Nedjeljke \u017dagar (FMF, zdaj Univerza v Hamburgu, Nem\u010dija) in somentorstvom asist. dr. Katarine Kosovelj (FMF).<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Prosim da na kratek in poljuden na\u010din predstavi\u0161 ozadje in raziskovalno vpra\u0161anje tvoje naloge.<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>\u017divijo, hvala lepa. V magistrski nalogi sem preu\u010devala krepitev in spreminjanje intenzitete Walkerjeve cirkulacije v 20. stoletju in za\u010detku 21. stoletja. Walkerjeva cirkulacija opisuje kro\u017eenje zraka v atmosferi na obmo\u010dju ekvatorialnega dela Pacifika. Gre za dvigovanje zraka nad zahodnim ekvatorialnim Pacifikom, v vi\u0161jih plasteh atmosfere pihajo zahodniki, na obmo\u010dju vzhodnega ekvatorialnega Pacifika pa gre za spu\u0161\u010danje zraka. V spodnjih plasteh atmosfere krog zaklju\u010dujejo vzhodniki. Krepitev Walkerjeve cirkulacije naj bi se pojavila kot posledica pove\u010danega segrevanja (zaradi toplogrednih plinov, industrije ipd.) na obmo\u010dju zahodnega Pacifika, JV Azije in Indijskega oceana.<\/p>\n\n\n\n<p>Glavno raziskovalno vpra\u0161anje moje naloge je bilo z razli\u010dnih vidikov preveriti krepitev in spreminjanje intenzitete Walkerjeve cirkulacije. Za ta namen sem intenziteto Walkerjeve cirkulacije ocenjevala s tremi razli\u010dnimi indikatorji, ki temeljijo na treh razli\u010dnih fizikalnih koli\u010dinah, povezanih s hitrostjo vetrov in njihovo energijo. Analizirala sem podatke dveh obdobij, in sicer podatke za obdobje let 1980-2010 in obdobje let 1910-2009.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Kak\u0161ni pa so glavni rezultati in ugotovitve do katerih si pri\u0161la?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Pri vseh oblikah indikatorjev sem s statisti\u010dnim testom preverila ali podatki prikazujejo, da se Walkerjeva cirkulacija krepi ali slabi. Najpomembnej\u0161i rezultat je s statisti\u010dnim testom potrjena krepitev Walkerjeve cirkulacije, \u0161e posebej po letu 1990.<\/p>\n\n\n\n<p>Ugotovila sem tudi, da poleg krepitve Walkerjeve cirkulacije, opazimo v podatkih tudi nekak\u0161no nihanje, ki se ponavlja na dvajset ali trideset let. Za to nihanje bi lahko vzrok bil povezovanje atmosfere in oceana preko El Ni\u00f1a ali pa tudi povezanost s podobnim nihanjem na obmo\u010dju severnega Pacifika. Na preverjanje povezanosti omenjene variabilnosti z drugimi variabilnostmi se bom z mentorico in somentorico osredoto\u010dila zdaj, po zaklju\u010dku magistrske naloge, morda bomo uspele ugotoviti kaj zanimivega.<\/p>\n\n\n\n<p>Hvala za odgovore in veliko sre\u010de \u0161e naprej<\/p>\n\n\n\n<p>Povezava na <a href=\"https:\/\/repozitorij.uni-lj.si\/IzpisGradiva.php?id=115937&amp;lang=slv\">PDF magistrske naloge<\/a>.<\/p>\n\n\n\n<p>Intervju izvedla: asist. dr. Katarina Kosovelj<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Pozdravljena Zala. \u010cestitke ob zaklju\u010dku \u0161tudija. V svoji magistrski nalogi se posve\u010da\u0161 za lai\u010dno javnost precej eksoti\u010dni temi \u2013 vetrovom nad ekvatorialnim Pacifikom. Tvoja naloga sodi na podro\u010dje dinami\u010dne meteorologije v povezavi s klimatologijo. Naslov tvoje magistrske naloge je \u201cIndikatorji&hellip;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":488,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"fifu_image_url":"","fifu_image_alt":"","footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-487","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","category-1","description-off"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/487","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=487"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/487\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":489,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/487\/revisions\/489"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/488"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=487"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=487"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=487"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}