Gregor Verta\u010dnik je diplomiral leta 2005 na Fakulteti za matematiko in fiziko in se \u0161e isto leto zaposlil na Agenciji Republike Slovenije za okolje, na oddelku za klimatologijo, ki je sedaj oddelek za podnebne analize. Vreme, zlasti izredne vremenske dogodke, spremlja tudi v prostem \u010dasu. Pred leti je sodeloval pri obse\u017enih meritvah v mrazi\u0161\u010dih, zlasti na planoti Komna v Julijskih Alpah in v dinarskih mrazi\u0161\u010dih ju\u017ene Slovenije.<\/p>\n\n\n\n
Katera je va\u0161a trenutna zaposlitev in na katerem podro\u010dju meteorologije delujete?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u017de od zaposlitve leta 2005 sem zaposlen na Agenciji RS za okolje, kjer na oddelku za podnebne analize skrbim za pripravo homogeniziranih podnebnih nizov in poro\u010dil o teko\u010dih izrednih vremenskih dogodkih. Po potrebi pripravljam tudi podatke in podnebne \u0161tudije za zunanje uporabnike, sodelujem pa tudi s sodelavci nekaterih drugih oddelkov.<\/p>\n\n\n\n Lahko malo podrobneje opi\u0161ete, kaj je homogenizacija podnebnih nizov?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Agencija RS za okolje in njene predhodnice \u017ee ve\u010d kot poldrugo stoletje izvajajo meritve na obmo\u010dju dana\u0161nje Slovenije. V tem \u010dasu so se merilna mesta ve\u010dkrat selila ali se je okolica mo\u010dno spremenila, merilne naprave in na\u010dini merjenja so se bistveno spremenili. Vse to ote\u017euje zaznavanje in pravilno vrednotenje podnebnih sprememb. Vplive na meritve, ki niso odraz podnebnih sprememb, posku\u0161amo klimatologi odstraniti, da lahko z dolgoletnim nizom meritev analiziramo in spremljamo podnebne spremembe in podnebno spremenljivost. Prvi korak pri obdelavi podatkov predstavlja kontrola posameznih vrednosti oziroma podatkov s pomo\u010djo medsebojne primerjave meritev iste postaje (npr. vi\u0161ine padavin in vi\u0161ine sne\u017ene odeje, meritev temperature ob razli\u010dnih delih dneva), primerjave z daljinskimi meritvami (npr. radarsko meritvijo padavin) in prostorske primerjave (z bli\u017enjimi ali podnebno sorodnimi postajami). V\u010dasih ne zaznamo napak na ravni posamezne meritve ali dneva, temve\u010d meseca ali leta. Tudi odprava teh napak ve\u010dinoma \u0161e sodi v podro\u010dje kontrole podatkov. Pri dalj\u0161ih obdobjih, nekaj let do nekaj desetletij, pa pri odklonih v podatkih (povpre\u010dna vrednost, vsota padavin in podobno) govorimo o nehomogen nizu, kjer gre za sistemati\u010dne odklone in ne za posamezne napa\u010dne vrednosti. Postopek odstranjevanja umetnih vplivov, ki povzro\u010dajo dolgotrajne odklone, imenujemo homogenizacija. V grobem gre za prera\u010dun izmerjenih vrednosti na zadnjo lokacijo merilnega mesta ob upo\u0161tevanju merilnih naprav in na\u010dina meritev. Obi\u010dajno pri homogenizaciji s primerjavo meritev bli\u017enjih meteorolo\u0161kih postaj ugotovimo, da je na posamezni postaji pri\u0161lo do nenadne manj\u0161e spremembe v povpre\u010dni temperaturi zraka ali vi\u0161ini padavin. Te nenadne skoke lahko popravimo s podatki sosednjih postaj, ki v nekajletnem obdobju okoli skoka niso imele bistvenih sprememb. V uradni mre\u017ei postaj poleg selitev merilnih mest najve\u010djo te\u017eavo predstavlja modernizacija merilne mre\u017ee, zlasti prehod z ro\u010dnih na samodejne meritve in nadgradnja samodejnih postaj.<\/p>\n\n\n\n Kak\u0161ne so tipi\u010dne naloge s katerimi se ukvarja meteorolog, ki deluje na va\u0161em podro\u010dju?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Priprava podnebnih podatkov zahteva dobro poznavanje statistike, splo\u0161ne meteorologije in postopka meritev in njihove obdelave. Podnebne analize so vezane tako na kontrolo in pripravo vhodnih podatkov kot na samo izdelavo kon\u010dnih produktov (npr. preglednic, zemljevidov, \u010dasovnih potekov). Sam sem zadol\u017een za kontrolo podatkov, tudi meritev, in homogenizacijo \u010dasovnih nizov, sodelavci pa tudi za pripravo podnebnih zemljevidov in drugih produktov za kon\u010dne uporabnike. V zadnjih letih poleg obdelave meritev stopa v ospredje priprava podatkov in produktov za podnebne scenarije \u2013 mogo\u010de oziroma verjetne razvoje podnebja v prihodnosti. Tu so izzivi nekoliko druga\u010dni, potrebni so tudi novi pristopi in premi\u0161ljeno oblikovani, razumljivi produkti za kon\u010dne uporabnike.<\/p>\n\n\n\n Ali nam lahko na kratko opi\u0161ete kak\u0161en zanimiv projekt, pri katerem ste sodelovali na va\u0161i poklicni poti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n V zadnjih letih je bil najbolj zahteven projekt, pri katerem sem sodeloval, Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji v 21. stoletju. Takrat smo se prvi\u010d na oddelku zares sre\u010dali s pripravo podnebnih scenarijev za Slovenijo. Kot novinci smo se morali sproti u\u010diti, programirati, testirati metode, se odlo\u010dati za na\u010din prikaza kon\u010dnih rezultatov in podobno. Pri projektu sem sodeloval kot svetovalec za izbor modelov, prilagajanje izra\u010dunov regionalnega podnebnega modela na dolgoletne meritve v Sloveniji in okolici ter pri predstavitvi rezultatov. To je s statisti\u010dnega pa tudi ra\u010dunskega vidika zelo zahtevna naloga, saj gre za prilagajanje vremenskih vzorcev, ki jih je izra\u010dunal podnebni model na statistiko izmerjenih vrednosti v enaki prostorski mre\u017ei. Modeli imajo zaradi omejene lo\u010dljivosti, opisa reliefa, le delnega upo\u0161tevanja procesov v ozra\u010dju in tleh pristranskost, ki se razlikuje od kraja do kraja, je razli\u010dna za razli\u010dne vremenske situacije, odvisna od letnega \u010dasa in podobno. Na oddelku smo se pri temperaturi zraka tega problema lotili na malo poseben na\u010din, z upo\u0161tevanjem vi\u0161ine padavin in povezanosti dnevnih vrednosti najvi\u0161je, najni\u017eje in povpre\u010dne temperature zraka.<\/p>\n\n\n\n Kljub razvoju podnebnih modelov in metod za obdelavo njihovih izra\u010dunov \u0161e vedno ostaja precej prostora za izbolj\u0161ave. Modeli imajo vse bolj\u0161o prostorsko lo\u010dljivost, kar je zlasti pomembno za dr\u017eave z zapletenim reliefom, kot je pri nas. Na svetovni ravni pa je pomembno tudi vse bolj\u0161e vedenje o nekaterih \u0161e vedno delno nejasnih procesih v naravi, ki prek povratne zanke vplivajo na podnebni sistem (npr. vpliv pove\u010dane vsebnosti ogljikovega dioksida in podnebnih sprememb na rastlinstvo, taljenje permafrosta in ledenih pokrovov ter vpliv podnebnih sprememb in aerosolov na oblake). Tako pri\u010dakujem, da bomo s sodelavci na oddelku \u010dez nekaj let nadgradili rezultate omenjenega projekta o podnebnih scenarijih.<\/p>\n\n\n\n Ste eden tistih, ki jim meteorologija ogromno pomeni, saj se z njo ukvarjate tudi v prostem \u010dasu. Lahko poveste kaj ve\u010d o tem? Kaj po\u010dnete in zakaj vas to tako veseli?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Navdu\u0161enje nad vremenom izvira iz otro\u0161tva. Prosti \u010das v \u0161olskih letih sem pogosto posve\u010dal vremenu in astronomiji, po srednji \u0161oli pa sem se odlo\u010dil za \u0161tudij meteorologije. \u017de od mladih let sem spremljal vremensko napoved in komaj \u010dakal na pestro vremensko dogajanje, zlasti sne\u017eenje pozimi. Kasneje sem se poglobljeno ukvarjal s podnebjem in podnebnimi spremembami, nekaj let pa tudi z meritvami temperature v mrazi\u0161\u010dih. Od leta 2005 smo s kolegi, ljubiteljskimi vremenoslovci, postavili \u0161tevilna merilna mesta po razli\u010dnih delih Slovenije, osredoto\u010dili pa smo se na planoto Komna v Julijskih Alpah, ker tam kar mrgoli kra\u0161kih kotanj, kjer prihaja do rednega mo\u010dnega temperaturnega obrata. Sre\u010do sem imel, da sem bil \u0161e z nekaj kolegi v mrazi\u0161\u010du Mrzla Komna ob rekordnem mrazu 9. januarja 2009. Takrat smo namerili \u201349 \u00b0C, smo pa za kak\u0161ni dve uri prepozno prispeli v mrazi\u0161\u010de, da bi izkusili tak mraz. Vseeno smo bili tudi z \u201342 \u00b0C zadovoljni. Kasneje se je izkazalo, da je bila to edinstvena situacija, ki se morda ponovi enkrat na deset ali ve\u010d let, saj prav dosti pod \u201340 \u00b0C nismo ve\u010d namerili.<\/p>\n\n\n\n Kar nekaj let sem izvajal meritve na lastni vremenski postaji, ob pomanjkanju prostega \u010dasa pa zadnja leta vreme spremljam na samodejni postaji. V rodnih Vodicah na Gorenjskem vreme sicer pogosto ni bilo pretirano razburljivo, je pa zadnja leta, ko stanujem na notranjskih Blokah, toliko bolj zanimivo, dinami\u010dno.<\/p>\n\n\n\n Je bila va\u0161a odlo\u010ditev za \u0161tudij meteorologije povezana z va\u0161im hobijem? Ste si v \u010dasu \u0161tudija kdaj predstavljali, da boste opravljali delo, ki ga danes opravljate poklicno?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Tak\u0161no ali vsaj podobno delo sem si predstavljal \u017ee v osnovni ali srednji \u0161oli in ravno hobi me je pripeljal na to poklicno pot. Spomnim se prvih obiskov Agencije za okolje oziroma takrat \u0161e Hidrometeorolo\u0161kega zavoda, kjer sem dobil vsaj pribli\u017een vpogled v delo meteorologa in \u017ee slutil, kak\u0161no delo bi lahko opravljal po \u0161tudiju.<\/p>\n\n\n\n Kak\u0161no je va\u0161e mnenje o \u0161tudiju meteorologije, ki se izvaja na Fakulteti za matematiko in fiziko ter kak\u0161na so bila sicer pri\u010dakovanja, ko ste bili \u0161e \u0161tudent?<\/strong><\/p>\n\n\n\n V mojih \u0161tudijskih letih je bil \u0161tudij meteorologije kar te\u017eak, zagotovo pa ne najte\u017eji. Precej\u0161nji poudarek teoriji v meteorologiji in zvrhana mera matematike sta bila sicer pri\u010dakovana, bi si pa takrat \u017eelel nekaj ve\u010d prakti\u010dnega in terenskega dela. Ob\u010dutek sem imel, da je bil \u0161tudij meteorologije precej prilagojen prognozi vremena, mnogo pa manj pa meritvam, njihovi obdelavi, zna\u010dilnim vremenskim pojavom v Sloveniji in klimatologiji na splo\u0161no. \u0160tudij se je po pripovedovanjih mlaj\u0161ih kolegov od takrat (15-20 let nazaj) kar znatno spremenil, tako da je zdaj nemara bolje prilagojen \u0161irokemu spektru nalog, ki ga opravljajo razli\u010dni meteorologi dandanes.<\/p>\n\n\n\n Kako vi vidite trenutno vlogo meteorologa v svetu in kak\u0161ni so najve\u010dji izzivi?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Meteorolog v \u0161ir\u0161em pomenu dandanes izvaja zelo razli\u010dne naloge, od vremenskih napovedi do priprave podnebnih scenarijev. Prav zaradi podnebnih sprememb je delo klimatologov kot nekak\u0161ne podvrste meteorologov bolj prepoznano in cenjeno kot neko\u010d, ve\u010d je tudi sodelovanja z drugimi strokami in panogami, na primer gozdarstvom, kmetijstvom, zdravstvom itn. Na \u017ealost pa so \u0161tevilni meteorologi zaradi svojega dela pri nas, \u0161e bolj pa v svetu, na udaru bolj ali manj neutemeljene kritike (npr. pri pripravi podnebnih scenarijev ali izdaji vremenskih opozoril). Marsikateri meteorolog mora tako za uspe\u0161no in prepoznano delo poleg matemati\u010dno-fizikalnih ve\u0161\u010din razviti tudi ve\u0161\u010dine komuniciranja, tako s splo\u0161no javnostjo kot posebnimi uporabniki.<\/p>\n\n\n\n Intervju izvedla: asist. dr. Katarina Kosovelj<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Gregor Verta\u010dnik je diplomiral leta 2005 na Fakulteti za matematiko in fiziko in se \u0161e isto leto zaposlil na Agenciji Republike Slovenije za okolje, na oddelku za klimatologijo, ki je sedaj oddelek za podnebne analize. Vreme, zlasti izredne vremenske dogodke,…<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":523,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"fifu_image_url":"","fifu_image_alt":"","footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-519","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervju","category-3","description-off"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/519","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=519"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/519\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":524,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/519\/revisions\/524"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/523"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=519"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=519"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=519"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}