{"id":531,"date":"2020-11-09T07:14:04","date_gmt":"2020-11-09T08:14:04","guid":{"rendered":"http:\/\/meteorolog.si\/?p=531"},"modified":"2020-11-09T13:33:17","modified_gmt":"2020-11-09T14:33:17","slug":"zakljucna-naloga-urban-zagar-o-meritvah-novozapadlega-snega-z-laserskim-merilnikom-snezne-odeje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/2020\/11\/09\/zakljucna-naloga-urban-zagar-o-meritvah-novozapadlega-snega-z-laserskim-merilnikom-snezne-odeje\/","title":{"rendered":"Zaklju\u010dna naloga: Urban \u017dagar o meritvah novozapadlega snega z laserskim merilnikom sne\u017ene odeje"},"content":{"rendered":"\n<p>Pozdravljen Urban. \u010cestitke ob zaklju\u010dku \u0161tudija. V svoji zaklju\u010dni nalogi se posve\u010da\u0161 laserskim meritvam vi\u0161ine novozapadlega snega. Tvoja naloga sodi na podro\u010dje meteorolo\u0161kih meritev. Naslov tvoje zaklju\u010dne naloge je \u201cDolo\u010ditev novozapadlega snega iz meritev laserskega merilnika sne\u017ene odeje.\u201d Nalogo si opravil pod mentorstvom doc. dr. Gregorja Skoka (FMF) ter somentorstvom dr. Damjana Dvor\u0161ka (ARSO) in Mihe Dem\u0161arja (ARSO).<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Prosim, da na kratek in poljuden na\u010din predstavi\u0161 ozadje in raziskovalno vpra\u0161anje tvoje naloge.<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>\u017divjio, hvala za \u010destitke in \u0161e enkrat hvala vsem mentorjem za pomo\u010d pri zaklju\u010dni nalogi. Zaklju\u010dno nalogo sem izdeloval pod okriljem Sektorja za kontrolo, tok in arhiv podatkov, na oddelek za meteorolo\u0161ke podatke na Agenciji republike Slovenije za okolje (ARSO) v okviru prakti\u010dnega usposabljanja.<\/p>\n\n\n\n<p>Merjenje vi\u0161ine snega se v zadnjih nekaj letih precej spreminja, od klasi\u010dnega merjenja z opazovalcem smo pre\u0161li na samodejen na\u010din, ko vse ve\u010d postaj uporablja za merjenje vi\u0161ine snega laserske merilnike. Tak\u0161ni merilniki s pomo\u010djo odbitega signala, ki ga odda merilnik, izmerijo razdaljo do tal (ali sne\u017ene odeje), kar se potem prera\u010duna v vi\u0161ino snega. Pomanjkljivost teh merilnikov pa je, da ne merijo neposredno vi\u0161ine novozapadlega snega, ampak zgolj skupno vi\u0161ino. Do sedaj so to te\u017eavo nadome\u0161\u010dali z merjenjem razlike skupne vi\u0161ine snega med dvema zaporednima dnevoma, kar pa ni najnatan\u010dnej\u0161e in je le okviren pribli\u017eek, saj se sneg sproti poseda ali tali. Zato smo na ARSO pripravili metodo, ki nam poda bolj\u0161o oceno vi\u0161ine novega snega, ki upo\u0161teva meteorolo\u0161ke parametre kot so: povpre\u010dna dnevna temperatura, podatki o vi\u0161ini sne\u017ene odeje, koli\u010dina padavin, povpre\u010dna hitrost vetra. Metoda je osnovana na strojnem u\u010denju, kjer uporabljeni algoritem i\u0161\u010de najbolj optimalno funkcijo glede na vhodne podatke meteorolo\u0161kih parametrov. Metoda najbolje deluje za primere, ko so bile na postaji zabele\u017eene izklju\u010dno sne\u017ene padavine. Ocenjena vi\u0161ina novega snega se tako lahko uporabi za lokacije, kjer nimamo klasi\u010dne meritve novozapadlega snega ali pa za kontrolo klasi\u010dnih meritev.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Kak\u0161ni pa so glavni rezultati in ugotovitve do katerih si pri\u0161el?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Na koncu smo pripravili ve\u010d metod, ki so namenjene razli\u010dnim merilnim postajam, ki se razlikujejo med seboj. Nekatere postaje recimo nimajo niti klasi\u010dnih meritev snega, merijo pa temperaturo in koli\u010dino padavin, \u017ee iz teh dveh parametrov lahko dobimo soliden rezultat koli\u010dine novozapadlega snega. Poleg tega lo\u010dimo postaje tudi na ni\u017einske in visokogorske, na slednjih so vremenski pogoji bolj ekstremni, zato smo tudi za tak tip postaj izdelali metode posebej. Omenili smo razliko skupne vi\u0161ine sne\u017ene odeje med dvema zaporednima dnevoma, temu izra\u010dunu lahko re\u010demo kar metoda razlike. To alternativno metodo smo posku\u0161ali izbolj\u0161ati z na\u0161imi metodami. Kar nam je uspelo, saj smo absolutno povpre\u010dno napako metode razlike izbolj\u0161ali tudi za ve\u010d kot 30%. To s \u0161tevilkami pomeni, da smo povpre\u010dno absolutno napako za ni\u017einske postaje z recimo skoraj 2 cm zmanj\u0161ali na nekaj ve\u010d kot 1 cm. Podobno smo za visokogorje absolutno povpre\u010dno napako zreducirali z 3,5 cm na 2 cm. Poleg dobro izbolj\u0161anih povpre\u010dnih absolutnih napak, smo zmanj\u0161ali tudi \u0161tevilo visoko odstopajo\u010dih vrednosti. Tako smo izpolnili cilj na\u0161e naloge. Tak\u0161en na\u010din obdelave podatkov \u0161e ni posebej uveljavljen, zato vemo, da se da z recimo druga\u010dnimi algoritmi in predvsem z ve\u010djim \u0161tevilom podatkov, metodo \u0161e izbolj\u0161ati.<\/p>\n\n\n\n<p>Hvala za odgovore in veliko sre\u010de \u0161e naprej<\/p>\n\n\n\n<p>Povezava na <a href=\"https:\/\/repozitorij.uni-lj.si\/IzpisGradiva.php?id=120397\">PDF zaklju\u010dne naloge<\/a>.<\/p>\n\n\n\n<p>Intervju izvedla: asist. dr. Katarina Kosovelj<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Pozdravljen Urban. \u010cestitke ob zaklju\u010dku \u0161tudija. V svoji zaklju\u010dni nalogi se posve\u010da\u0161 laserskim meritvam vi\u0161ine novozapadlega snega. Tvoja naloga sodi na podro\u010dje meteorolo\u0161kih meritev. Naslov tvoje zaklju\u010dne naloge je \u201cDolo\u010ditev novozapadlega snega iz meritev laserskega merilnika sne\u017ene odeje.\u201d Nalogo si&hellip;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":532,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"fifu_image_url":"","fifu_image_alt":"","footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-531","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","category-1","description-off"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/531","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=531"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/531\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":538,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/531\/revisions\/538"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/532"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=531"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=531"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=531"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}