Pozdravljen Sa\u0161o. \u010cestitke ob zaklju\u010dku \u0161tudija. V svoji magistrski nalogi se posve\u010da\u0161 kategorizaciji konvektivnih oblakov iz radarskih meritev. Tvoja naloga sodi na podro\u010dje radarske meteorologije. Naslov tvoje zaklju\u010dne naloge je \u201cKategorizacija konvektivnih oblakov mo\u010dnega vertikalnega razvoja iz radarskih meritev.\u201d Nalogo si opravil pod mentorstvom doc. dr. Gregorja Skoka (FMF) ter somentorstvom Andreja Hrabarja (ARSO).<\/p>\n\n\n\n
Prosim, da na kratek in poljuden na\u010din predstavi\u0161 ozadje in raziskovalno vpra\u0161anje tvoje naloge.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Letalstvo je ena izmed vremensko bolj ob\u010dutljivih panog, ne le v gospodarstvu temve\u010d tudi kot \u0161portno-rekreacijska dejavnost. Zrakoplovom eno ve\u010djih nevarnosti predstavljajo nevihte, saj lahko nastanejo zelo hitro in so nepredvidljive. Poleg zmanj\u0161ane vidljivosti zaradi padavin ali samih oblakov lahko pogosto povzro\u010dijo tudi vetrovno stri\u017eenje (mo\u010dne spremembe hitrosti in smeri vetra na majhni razdalji), mo\u010dan veter v obliki nevihtnega pi\u0161a, turbulenco, zaledenitve in razelektritve. To\u010da lahko po\u0161koduje konstrukcijo letala, strela lahko udari vanj in po\u0161koduje konstrukcijo ali onemogo\u010di pomembne sisteme za letenje, mo\u010dni vetrovi, turbulenca in zmanj\u0161ana vidljivost pa so nevarni predvsem v fazi vzleta in pristajanja. \u010ce se nevihte razvijejo ali nahajajo na letali\u0161\u010du, je zaradi varnosti treba delovanje letali\u0161\u010da za\u010dasno prekiniti, to pa je povezano tudi z ve\u010djimi finan\u010dnimi izgubami in zamudami. Na nevihte opozarjajo meteorolo\u0161ke slu\u017ebe v obliki napovedi TAF (Terminal Aerodrome Forecast), kart pomembnega vremena SWC (Significant Weather Chart), AIRMET (AIRman’s METeorological Information) in SIGMET (Significant Meteorological Information) opozoril ter drugih meteorolo\u0161kih produktov za letalstvo, ki jih izdajajo letalski meteorologi prognostiki. Pojav nevihtnih oblakov pa se zapi\u0161e tudi v meteorolo\u0161ka poro\u010dila (METAR), ki jih sproti pripravljajo letalski meteorologi opazovalci, in pilotom slu\u017eijo kot informacija o trenutnem stanju vremena na letali\u0161\u010du. Tehnolo\u0161ki napredek je povzro\u010dil trend avtomatizacije procesov in med njimi je tudi samodejno zaznavanje vremenskih razmer na letali\u0161\u010dih. Enega ve\u010djih izzivov pri tem predstavlja zaznavanje konvekcije, metode za njeno samodejno zaznavanje pa v Sloveniji \u0161e niso bile razvite.<\/p>\n\n\n\n Cilj moje magistrske naloge je bil zato razviti metodo zaznavanja konvekcije in kategorizacijo konvektivnih oblakov mo\u010dnega vertikalnega razvoja, bolj natan\u010dno oblakov tipa Cumulonimbus in Cumulus Congestus, na obmo\u010dju Letali\u0161\u010da Jo\u017eeta Pu\u010dnika Ljubljana.<\/p>\n\n\n\n Kak\u0161ni pa so glavni rezultati in ugotovitve do katerih si pri\u0161el?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Razvita metoda temelji na statisti\u010dni obdelavi meritev radarske odbojnosti meteorolo\u0161kega radarja na Pasji Ravni in meteorolo\u0161kih poro\u010dil Letali\u0161\u010da Jo\u017eeta Pu\u010dnika Ljubljana v obdobju od maja do septembra v letih 2018 in 2019. Uspe\u0161nost metode sem preveril z uporabo kontingen\u010dne tabele, ki prikazuje razmerje med pravilno in nepravilno kategoriziranimi pojavi ter la\u017enimi alarmi. Preko njih sem nato izra\u010dunal indekse uspe\u0161nosti. Ugotovil sem, da je metoda relativno dobro kategorizirala Cumulonimbusne oblake (Cb), medtem ko je imela precej ve\u010d te\u017eav pri kategorizaciji Cumulus Congestusov (TCu). Merila za kategorizacijo teh oblakov so namre\u010d na letali\u0161\u010du definirana zelo \u0161iroko, zato je metoda le na podlagi analize meritev radarske odbojnosti zgre\u0161ila ali pa spro\u017eila la\u017eni alarm za pojav TCu v precej ve\u010d primerih kot pri oblakih Cb.<\/p>\n\n\n\n V operativnem delu je \u0161tevilo zgre\u0161enih primerov zelo pomemben podatek. Z varnostnega vidika je namre\u010d bolje, da neka metoda javi nevaren pojav, pa ga v resnici ni (la\u017eni alarm), kot pa, da ga ne javi, pa se v resnici pojavi (zgre\u0161eni primer). Glede na \u0161tevila zgre\u0161enih primerov metoda \u017eal \u0161e ne bi omogo\u010dila popolne avtonomnosti zaznavanja konvekcije, bi pa lahko slu\u017eila kot dodatna pomo\u010d pri odlo\u010ditvi letalskih meteorologov opazovalcev ali zabele\u017eiti in kateri pojav zabele\u017eiti v meteorolo\u0161ko poro\u010dilo. Samo metodo pa bi se lahko nadgradilo z uporabo satelitskih meritev in meritev atmosferskih razelektritev.<\/p>\n\n\n\n Hvala za odgovore in veliko sre\u010de \u0161e naprej<\/p>\n\n\n\n