Pozdravljen Vito. \u010cestitke ob zaklju\u010dku \u0161tudija. V svoji magistrski nalogi se posve\u010da\u0161 radarskim meritvam vetra. Tvoja naloga sodi na podro\u010dje radarske meteorologije. Naslov tvoje magistrske naloge je \u201cDolo\u010danje radialne komponente vetra iz meritev Dopplerjevega radarja.\u201d Nalogo si opravil pod mentorstvom doc. dr. Gregorja Skoka (FMF) ter somentorstvom mag. Antona Zgonca (ARSO) in dr. Benedikta Strajnarja (ARSO).<\/p>\n\n\n\n
Prosim, da na kratek in poljuden na\u010din predstavi\u0161 ozadje in raziskovalno vpra\u0161anje tvoje naloge.<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u017divjo in hvala lepa. Glavna naloga meteorolo\u0161kega radarja je merjenje padavin. Z malo iznajdljivosti pa lahko merimo tudi hitrost premikanja de\u017eja v radialni smeri s pomo\u010djo Dopplerjevega efekta. Predpostavimo, da se de\u017ene kapljice med padanjem premikanjo tudi z vetrom. Na ta na\u010din lahko izmerimo hitrost vetra in sicer samo komponento proti radarju. Z dvema radarjema pa lahko rekonstruiramo celotno vetrovno polje. Meritve vetra so danes ve\u010dinoma samo pri tleh. \u010ce bi lahko uporabili obstoje\u010de meteorolo\u0161ke radarje za merjenje vetra, bi pridobili veliko ve\u010d informacij o stanju atmosfere.<\/p>\n\n\n\n Kak\u0161ni pa so glavni rezultati in ugotovitve do katerih si pri\u0161el?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Zaradi na\u010dina delovanja meteorolo\u0161kega radarja in merjenja padavin s sunki elektromagnetnega valovanja je merjenje radialne hitrost omejeno. Radar lahko izmeri hitrosti le do neke maksimalne vrednosti. Tiste hitrosti, ki so ve\u010dje od mejne, radar izmeri kot, da bi bile manj\u0161e od maksimalne. V magistrski nalogi sem implementiral in primerjal tri metode, ki sku\u0161ajo pravilno dolo\u010diti resni\u010dne hitrosti iz izmerjenih. Prva je metoda s torusno preslikavo, ki temelji na matemati\u010dni funkciji, ki meritev preslika v nov prostor, kjer ni ve\u010d omejitve hitrosti. Ostali dve sta metoda CINDA in Meierjeva metoda, ki temeljita na premikanju po obmo\u010dju radarske meritve in primerjavi trenutne vrednosti z vrednostmi v okolici. Namen naloge je izbrati najbolj\u0161o metodo, ki bi jo kasneje uporabljali operativno v modelu ALADIN.<\/p>\n\n\n\n V svetu postajajo tak\u0161ne metode vedno bolj popularne, vendar pa imajo mnogi te\u017eave pri uporabi. Zato je dober rezultat \u017ee to, da sem jih uspel implementirati, saj to zahteva dolo\u010deno mero razumevanja samih metod. Metode niso vedno pravilno popravile meritev in to je bila najve\u010dja razlika med njimi. Primerjava metod z meritvami radiosonde in modelom ALADIN je sicer pokazala, da so metode izbolj\u0161ale napake nepopravljenih meritev. Razlike napak za metode pa so bile tako majhne, da iz primerjave nisem mogel dolo\u010diti najbolj\u0161e metode. Tako je metoda s torusno preslikavo najbolj\u0161i kandidat za operativno uporabo v modelu ALADIN v Sloveniji, ker je uspe\u0161no popravila najve\u010d meritev.<\/p>\n\n\n\n Hvala za odgovore in veliko sre\u010de \u0161e naprej<\/p>\n\n\n\n