{"id":695,"date":"2022-12-22T14:16:04","date_gmt":"2022-12-22T15:16:04","guid":{"rendered":"https:\/\/meteorolog.si\/?p=695"},"modified":"2022-12-22T14:16:05","modified_gmt":"2022-12-22T15:16:05","slug":"magistrska-naloga-manca-fifnja-o-vplivu-razlicnih-podnebnih-scenarijev-na-polarni-vrtinec-v-stratosferi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/2022\/12\/22\/magistrska-naloga-manca-fifnja-o-vplivu-razlicnih-podnebnih-scenarijev-na-polarni-vrtinec-v-stratosferi\/","title":{"rendered":"Magistrska naloga: Manca Fifnja o vplivu razli\u010dnih podnebnih scenarijev na polarni vrtinec v stratosferi"},"content":{"rendered":"\n<p>Pozdravljena Manca. \u010cestitke ob zaklju\u010dku \u0161tudija. V svoji magistrski nalogi se posve\u010da\u0161 mo\u017enemu vplivu pove\u010dane koli\u010dine toplogrednih plinov na polarni vrtinec v stratosferi \u2013 plasti atmosfere med pribli\u017eno 10 in 50 km. Tvoja naloga sodi na podro\u010dje stratosferske dinamike. Naslov tvoje magistrske naloge je \u201cPolarni vrtinec v stratosferi pod vplivom razli\u010dnih podnebnih scenarijev,\u201d oziroma \u201cThe stratospheric polar vortex under future climate change scenarios,\u201d ker si nalogo pisala v angle\u0161kem jeziku. Nalogo si opravila pod mentorstvom doc. dr. Gregorja Skoka (FMF) in somentorstvom dr. Khalila Karamija (Univerza v Leipzigu, Nem\u010dija).<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Prosim, da na kratek in poljuden na\u010din predstavi\u0161 ozadje in raziskovalno vpra\u0161anje tvoje naloge.<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Pozdravljena, hvala za izre\u010dene \u010destitke. Kot je \u017ee razvidno iz naslove magistrske naloge, sem v svojem delu preu\u010devala stratosferski polarni vrtinec pod vplivom razli\u010dnih podnebnih scenarijev. Izraz polarni vrtinec najpogosteje predstavlja obmo\u010dje hladnega polarnega zraka in nizkega tlaka, ki obdaja pol in ga omejujejo mo\u010dni zahodni tokovi. V Zemljini atmosferi lahko najdemo dva razli\u010dna polarna vrtinca, enega v troposferi in drugega v stratosferi. Troposfera je prva in najni\u017eja plast Zemljine atmosfere, ki sega nekje do 13 km. Nad njo se razteza stratosfera, druga plast Zemljine atmosfere. V njej najdemo plast ozona, ki je nadvse pomembna zaradi absorpcije UV sevanja.<\/p>\n\n\n\n<p>Medtem, ko troposferski polarni vrtinec obstaja skozi celotno leto, se stratosferski polarni vrtinec pojavi le v zimskih mesecih, kot posledica temperaturnih gradientov med srednjimi zemljepisnimi \u0161irinami in polom. Razpad stratosferskega polarnega vrtinca je predstavljen z obratom zonalnih vetrov (vetrov vzporednih ekvatorju) in ga imenujemo dogodek nenadnega segrevanja stratosfere (SSW). Ta je obi\u010dajno povezan s hitrim segrevanjem polarne stratosfere. Stratosferski polarni vrtinec razpade vsako pomlad, ko sonce ponovno posije na pol in se za\u010dnejo temperature dvigati. V\u010dasih pa se zgodi tudi, da stratosferski polarni vrtinec razpade \u017ee sredi zime, kar imenujemo ve\u010dji medzimski SSW dogodek.<\/p>\n\n\n\n<p>\u010ceprav sta si polarna vrtinca med seboj razli\u010dna in nista neposredno povezana, lahko oba v nekaterih okoli\u0161\u010dinah igrata vlogo pri ekstremnih vremenskih dogodkih na povr\u0161ini Zemlje. Pribli\u017eno 40% vseh vdorov ekstremno hladnega zraka v Evropo naj bi namre\u010d povzro\u010dila oslabitev stratosferskega polarnega vrtinca. Zaradi vplivov stratosferskega polarnega vrtinca na vreme in podnebje, je tako raziskovanje njegove spremenljivosti v razli\u010dnih podnebnih razmerah zelo pomembno.<\/p>\n\n\n\n<p>Dandanes je \u017eivljenje na zemlji vse bolj pod vplivom globalnega segrevanja, ki predstavlja povi\u0161anje povpre\u010dne temperature na Zemlji, zaradi povi\u0161ane koli\u010dine izpustov toplogrednih plinov. Globalno segrevanje vpliva tudi na polarna vrtinca. Iskanje alternativnih virov energije, ki bi zmanj\u0161ali \u010dlovekovo odvisnost od fosilnih goriv, poteka \u017ee nekaj \u010dasa, vendar se zdi, da transformacija energetskega sistema napreduje prepo\u010dasi, da bi se z njo uspeli izogniti nevarnosti podnebnih sprememb. Zato znanstveniki i\u0161\u010dejo tudi na\u010dine namernega poseganja v naravne sisteme Zemlje in posku\u0161ajo na tak na\u010din zmanj\u0161ati posledice povi\u0161ane koli\u010dine toplogrednih plinov. Ta proces se imenuje geoin\u017eeniring.<\/p>\n\n\n\n<p>Obstaja ve\u010d razli\u010dnih tehnik geoin\u017eeniringa, ena od njih so stratosferski aerosoli. Ta tehnika predstavlja vbrizgavanje mikroskopskih delcev v stratosfero, da odbijejo del son\u010dne svetlobe, preden ta dose\u017ee povr\u0161je Zemlje in s tem zmanj\u0161ujejo koli\u010dino prejetega son\u010dnega sevanja. Tak\u0161na tehnika je bila predvidena tudi v numeri\u010dni simulaciji GLENS, ki sem jo uporabila za analizo stratosferskega polarnega vrtinca v magistrski nalogi.<\/p>\n\n\n\n<p>V svojem delu sem opazovala stratosferski polarni vrtinec (z rahlim poudarkom na severno poloblo) v treh razli\u010dnih podnebnih scenarijih. Prvi je predstavljal dana\u0161nje podnebje, drugi podnebje v prihodnosti, v primeru, da ne zmanj\u0161amo koli\u010dine izpustov toplogrednih plinov, zadnji pa podnebje z geoin\u017eeniringom.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Kak\u0161ni pa so glavni rezultati in ugotovitve do katerih si pri\u0161la?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Da bi dolo\u010dili spremembe v stratosferskem polarnem vrtincu smo se najprej odlo\u010dili opazovati polja povpre\u010dne temperature in povpre\u010dnega vetra ter polja potencialne vrtin\u010dnosti. Potencialna vrtin\u010dnost je precej kompleksna koli\u010dina, ki opisuje rotacijo v plasti zraka, v povezavi z debelino te plasti. Opazovali smo tudi pogostost ve\u010djih med zimskih SSW dogodkov in povpre\u010dni datum nastopa kon\u010dnega razpada stratosferskega polarnega vrtinca na severni polobli. Nazadnje smo se osredoto\u010dili \u0161e na lokacijo sredi\u0161\u010da in roba stratosferskega polarnega vrtinca na severni polobli.<\/p>\n\n\n\n<p>Zanimivo je, da za oba prihodnja podnebna scenarija stratosferski polarni vrtinec na severni polobli postaja mo\u010dnej\u0161i. Posledi\u010dno smo opazili tudi zmanj\u0161ano frekvenco razpadov stratosferskega polarnega vrtinca med zimo, kar namiguje na manj\u0161o mo\u017enost vdorov hladnega zraka proti ni\u017ejim zemljepisnih \u0161irinam na povr\u0161ju. Opazili smo tudi, da se sredi\u0161\u010de stratosferskega polarnega vrtinca na severni polobli premika bolj proti evrazijski celini.<\/p>\n\n\n\n<p>V na\u0161i analizi smo zagotovo na\u0161li nekaj sprememb v spremenljivosti stratosferskega polarnega vrtinca v obeh prihodnjih podnebnih scenarijih, vendar je bilo za ve\u010dino teh sprememb ugotovljeno, da niso statisti\u010dno zna\u010dilne. To nam pove, da so spremembe zaradi notranje variabilnosti stratosferskega polarnega vrtinca, dejansko ve\u010dje od sprememb zaradi povi\u0161ane koli\u010dine izpustov toplogrednih plinov ali geoin\u017eeniringa.<\/p>\n\n\n\n<p>Hvala za odgovore in veliko sre\u010de \u0161e naprej<\/p>\n\n\n\n<p>Povezava na <a href=\"https:\/\/repozitorij.uni-lj.si\/IzpisGradiva.php?id=141495\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">PDF magistrske naloge<\/a><\/p>\n\n\n\n<p>Intervju izvedla: asist. dr. Katarina Kosovelj<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Pozdravljena Manca. \u010cestitke ob zaklju\u010dku \u0161tudija. V svoji magistrski nalogi se posve\u010da\u0161 mo\u017enemu vplivu pove\u010dane koli\u010dine toplogrednih plinov na polarni vrtinec v stratosferi \u2013 plasti atmosfere med pribli\u017eno 10 in 50 km. Tvoja naloga sodi na podro\u010dje stratosferske dinamike. Naslov&hellip;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":696,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"fifu_image_url":"","fifu_image_alt":"","footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-695","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","category-1","description-off"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/695","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=695"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/695\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":697,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/695\/revisions\/697"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/696"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=695"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=695"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/meteorolog.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=695"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}