Pozdravljen Matev\u017e. \u010cestitke ob zaklju\u010dku \u0161tudija. V svoji magistrski nalogi se posve\u010da\u0161 detekciji intenzivnih neviht na obmo\u010dju Slovenije. Tvoja naloga sodi na podro\u010dje radarske in fizikalne meteorologije. Naslov tvoje zaklju\u010dne naloge je \u201cDetekcija intenzivnih neviht na obmo\u010dju Slovenije.\u201d Nalogo si opravil pod mentorstvom izr. prof. dr. Gregorja Skoka (FMF) ter somentorstvom dr. Matica \u0160avlija (ARSO).<\/p>\n\n\n\n
Prosim da na kratek in poljuden na\u010din predstavi\u0161 ozadje in raziskovalno vpra\u0161anje tvoje naloge.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Najlep\u0161a hvala za \u010destitke.<\/p>\n\n\n\n V magistrski nalogi sem se ukvarjal z detekcijo neviht, pri \u010demer je bil glavni fokus naloge detekcija intenzivnih neviht, torej neviht, ki proizvajajo mo\u010dne sunke vetra, poplave meteorne vode, strele in pa tudi to\u010do. Tak\u0161ne nevihte pogosto povzro\u010dijo veliko materialno \u0161kodo in ogro\u017eajo varnost ljudi in prometa.<\/p>\n\n\n\n Nevihte so meteorolo\u0161ki pojav, do katerega pride, ko je prisotno dolgotrajno dviganje toplega zraka do velikih vi\u0161in. Zrak se zaradi dviganja ohlaja, vodna para pa pri tem kondenzira v oblake. Ti oblaki se s\u010dasoma lahko razvijejo v nevihtne oblake, ki jim pravimo kumulonimbusi. Za njih so zna\u010dilni udari strel in mo\u010dne padavine.<\/p>\n\n\n\n Slovenija ima zaradi razgibanega reliefa in zaradi svoje geografske lokacije v povpre\u010dju veliko \u0161tevilo nevihtnih dni v primerjavi z nekaterimi ostalimi dr\u017eavami v Evropi. Podnebne projekcije nakazujejo na to, da bodo v prihodnje nevihte lahko \u0161e bolj intenzivne, zato je priprava opozorilnega sistema pred intenzivnimi nevihtami na nacionalnem nivoju zelo potrebna. Prvi korak pri na\u010drtovanju opozorilnega sistema pred nevihtami je detekcija neviht.<\/p>\n\n\n\n V magistrski nalogi sem posku\u0161al najti parametre, ki opisujejo intenzivne nevihte. Izkazalo se je, da se intenzivne nevihte dobro opi\u0161e z uporabo ustreznih kriterijev radarskih produktov in meritev udarov strel v atmosferi. S tak\u0161nim pristopom lahko v realnem \u010dasu spremljamo nevihte in jim pripisujemo njihovo intenzivnost na podlagi izmerjenih veli\u010din.<\/p>\n\n\n\n Ko smo ustvarili metodo detekcije intenzivnih neviht, je bilo potrebno rezultate verificirati, kar pomeni, da smo dobljene rezultate morali ovrednotiti. To smo storili z uporabo verifikacijskih indeksov, ki merijo uspe\u0161nost in sposobnost metode za zaznavanje intenzivnih neviht. Rezultate detekcije smo tako primerjali z meritvami to\u010de na meteorolo\u0161kih postajah po Sloveniji in s podatki o intervencijah, ki so se zgodile zaradi to\u010de, vetroloma in poplav meteorne vode.<\/p>\n\n\n\n Kak\u0161ni pa so glavni rezultati in ugotovitve do katerih si pri\u0161el?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Razvita metoda se je pri verifikaciji izkazala za sorazmerno uspe\u0161no pri detektiranju nevihtnih celic, ki povzro\u010dajo neurja s to\u010do, vetrolomom in poplavami meteorne vode. Tako lahko slu\u017ei kot dodatno orodje meteorologom prognostikom pri subjektivnem kratkoro\u010dnem napovedovanju neviht, saj dobi prognostik pri uporabi te metode vpogled v aktivnost posamezne konvektivne celice in lahko tako dolo\u010di, katerim nevihtnim celicam je potrebno pri izdajanju opozoril dati ve\u010djo pozornost. Ta metoda detekcije se bo v prihodnje uporabila pri razvoju metode za kratkoro\u010dno napovedovanje neviht, kar bo omogo\u010dilo vzpostavitev opozorilnega sistema pred izredno hudimi nevihtami.<\/p>\n\n\n\n Detekcija in napovedovanje neviht sta zahtevna procesa, saj sta nastanek in razvoj neviht odvisna od velikega \u0161tevila dejavnikov. Meteorolo\u0161ki modeli postajajo vse bolj\u0161i, poleg tega pa imamo na voljo vse ve\u010d meritev, kar bo v prihodnosti vsekakor doprineslo k ve\u010dji natan\u010dnosti napovedovanja neviht.<\/p>\n\n\n\n Hvala za odgovore in veliko sre\u010de \u0161e naprej<\/p>\n\n\n\n