Mark Žagar je leta 1993 diplomiral na meteorološki smeri oddelka za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko (FMF) in se takoj zatem zaposlil na Hidrometeorološkem zavodu RS. Od takrat se ukvarja z razvojem modelov in aplikacij za preučevanje in napovedovanje vremenskih procesov na mikro in mezoskali. Je eden od pionirjev numeričnega napovedovanja vremena in uporabe prognostičnega modela ALADIN v Sloveniji. Po doktoratu iz napovedovanja vetra na visoki ločljivosti leta 2000 je za 4 leta odšel na podoktorsko izobraževanje na Univerzo v Stockholmu, kjer se je ukvarjal z preučevanjem prizemnega sloja zraka, med drugim nad Arktiko. Med leti 2005 in 2009 je bil zaposlen na Agenciji RS za okolje, istočasno pa je dopolnilno delal na FMF kot asistent in visokošolski učitelj. V tem času je bil predsednik Slovenskega meteorološkega društva. Bil je tudi slovenski predstavnik v raznih mednarodnih delovnih telesih za alpsko meteorologijo in razvoj numeričnih modelov (RC-LACE, ICAM, EWGLAM). Leta 2009 se je zaposlil v vodilnem svetovnem podjetju na področju vetrne energije, Vestas, na Danskem, kjer je še dandanes.
Katera je vaša trenutna zaposlitev in na katerem področju meteorologije delujete?
Zaposlen sem v podjetju Vestas, največjem svetovnem proizvajalcu vetrnih elektrarn, z okoli 25000 zaposlenimi. V podjetju pokrivam področje meteorologije, klimatologije, ocene vetrnih virov in vremenskih tveganj, napovedovanja vremena in proizvodnje vetrne energije. Pokrivam tudi področje strateškega načrtovanja razvoja – znotraj podjetja in s partnerji iz akademske in raziskovalne sfere – in usmeritev podjetja, ko gre za optimalno integracijo meteoroloških informacij.
Kakšne so tipične naloge s katerimi se ukvarja meteorolog, ki deluje na vašem področju dela?
Meteorologi analizirajo in tolmačijo podatke z merilnih stolpov in okoli 55000 vetrnih turbin Vestasa po celem svetu. Pripravljajo tudi specialne produkte za podporo tehnično-prodajnim službam, pomagajo pri razumevanju priložnosti in specifičnih vremenskih in klimatskih tveganj in sodelujejo pri komunikaciji s strankami in partnerji.
Kako je sploh prišlo do tega da ste si za študij in poklicno pot izbrali meteorologijo ter da vas je pot zanesla v tujino?
Vreme me je zanimalo od majhnega, na vrtu sem kmalu zatem, ko sem se začel zavedati vremena, postavil vremensko hišico in kar nekaj let redno zapisoval meritve. Logično sem pristal na FMF. Takoj po zaposlitvi na HMZ me je prof. Rakovec usmeril v projekt razvoja numeričnega prognostičnega modela ALADIN in v 90ih letih prejšnjega stoletja sem kar nekaj mesecev vsako leto preživel pri Météo France v Toulouse, kjer se je ta model razvijal, vse do doktorata leta 2000. Lahko omenim, da je ALADIN postal operativni model za prognozo vremena v Sloveniji leta 1997. Po doktoratu je nujno razširiti obzorja z vsaj leto, dve trajajočim obiskom tuje priznane univerze. Mene je pot zanesla na Švedsko, kjer sem si nabral izkušenj in vezi s kolegi, ki trajajo še dandanes. Nazadnje se mi je ponudila priložnost za zelo praktično in dinamično uporabo mojega znanja na Danskem v podjetju Vestas.
Ali nam lahko na kratko opišete kakšen zanimiv projekt ali nalogo pri kateri ste sodelovali v bližnji preteklosti?
O podrobnostih ne morem govoriti, v glavnem pa se ukvarjamo s problemi in njihovimi rešitvami, ki povečujejo razširjenost in vrednost vetrnih in v zadnjem času tudi hibridnih elektrarn. Eden pogostejših nalog je čim bolj točna ocena proizvodnje vetrne elektrarne. Ker moč vetra narašča s tretjo potenco hitrosti, napaka le enega odstotka pri napovedi hitrosti vetra pomeni do tri odstotke napačno oceno proizvodnje. Po drugi strani tipično velja, da en odstotek bolj zanesljiva ocena doda enak odstotek vrednosti projekta vetrne elektrarne. Naši projekti so v povprečju veliki okoli 100 MW oziroma okoli 100 milijonov EUR, nič neobičajnega pa niso tudi projekti, kjer se v par letih inštalira do 1 GW vetrne moči.
Kakšno je vaše mnenje o študiju meteorologije, ki se izvaja na Fakulteti za Matematiko in Fiziko ter kakšna so bila sicer pričakovanja, ko ste bili še študent?
Osebno v času študija nisem imel specifičnih pričakovanj, izpite in letnike sem želel opraviti s čim manj napora in s čim boljšimi ocenami. Verjetno so dandanašnji študentje bolj osredotočeni na prihodnost po študiju. Dejstvo pa je, da mi je dal študij dovolj široko in tudi trdno znanje fizike ozračja in meteorologije. Od tistih let se je katedra razvijala tudi na področju dinamične meteorologije in dosegla nekaj odmevnih dosežkov. Sicer sem ohranil stike in sodelovanje s Katedro za meteorologijo in tako npr. trenutno sodelujem kot somentor magistrske naloge prav na temo uporabe hibridnih vetrno-sončnih elektrarn.
Kako vi vidite trenutno vlogo meteorologa v svetu in kakšni so največji izzivi?
Meteorologi (kar vključuje tudi klimatologe) imajo v visoko tehnološki družbi zahtevno nalogo skrbeti, da se eksponentni razvoj novih tehnologij odraža v povečanju varnosti in zmanjševanju negotovosti pred vremenskimi vplivi. Na mojem področju je pomemben prispevek pri tako imenovani zeleni tranziciji, ko fosilne vire energije zamenjujejo obnovljivi viri, ki so vsi po vrsti neločljivo povezani z vremenom in stanjem ter napovedljivostjo atmosfere. Kot primer lahko navedem distribuirano proizvodnjo električne energije s prostorsko in časovno spremenljivimi viri – sončno in vetrno energijo – ter povrhu še energijo iz hidroelektrarn, kjer je pomembno tudi dolgoročno napovedovanje stanja akumulacij. Električno energijo je potrebno pripeljati do porabnikov, zato je od meteoroloških informacij vsaj deloma odvisna tudi izgradnja daljnovodov, tako imenovanih pametnih omrežij in zmogljivosti za shranjevanje električne energije. S tem so povezani ogromni finančni vložki in pri tem imamo meteorologi veliko odgovornost. Nikakor ne moremo tudi mimo prilagajanja podnebnim spremembam in spremljanju ter napovedovanju ekstremnih vremenskih dogodkov. Obstaja pa še en izziv: zagotoviti, da v družbi, kjer se dejstva uravnotežujejo z izmišljotinami, krepimo zavest o nujnosti kvalitetnega izobraževanja in poskrbimo za ohranjanje pridobitev od razsvetljenstva naprej. Te so nam do zdaj omogočale optimistični pogled v prihodnost, ki je udobna, varna, in polna pričakovanj o novih odkritjih.
Intervju izvedel: doc. Gregor Skok
