Pozdravljen Ahac. Čestitke ob zaključku študija. Tvoja magistrska naloga sodi na področje mikrometeorologije. V njej se posvečaš znanemu pojavu, o katerem pa imamo malo kvantitativnih podatkov. Naslov tvoje magistrske naloge je “Analiza ohlajanja zraka v manjšem mrazišču.” Nalogo si opravil pod mentorstvom doc. dr. Gregorja Skoka (FMF).
Prosim da na kratek in poljuden način predstaviš ozadje in raziskovalno vprašanje tvoje naloge.
Pojem mrazišče ima več različnih definicij. V mojem primeru, sem se držal meteorološke definicije. Mrazišče je manjše območje, navadno v vrtači ali kaki drugačni kotlini, v katerem je temperatura pogosto nižja kot v okolici. Na karbonatnih in konglomeratnih tleh reliefa, na območju Slovenije in tudi sosednjih držav, je prisotno veliko konkavnih reliefnih oblik (npr. vrtače, udornice, uvale, kraška polja), ki so primerne za nastanek mrazišč. Izrazita temperaturna razlika med mraziščem in okolico se najpogosteje pojavi čez noč, ob mirnem in jasnem vremenu. Intenzivno ohlajanje v mrazišču je rezultat sevalno/dinamičnega procesa, pri katerem se hladen zrak iz okolice, zaradi večje gostote steka po pobočjih proti središču kotanje, kjer se še dodatno ohlaja zaradi izgubljanja energije s sevanjem.
Ob ustreznih vremenskih pogojih je lahko temperatura v mrazišču tudi več kot 10 stopinj nižja kot v neposredni okolici. Pogosta nižja temperatura vpliva na prst, rastlinstvo, živalstvo, kot tudi na človeka (npr. v mraziščih večjih dimenzij, v katerih se nahajajo posamezne stavbe, naselja, pridelovalne površine rekreacijske poti in podobno). Ti dejavniki vplivajo na spremenjeno mikroklimo manjšega območja. Za ljudi, ki bivajo na takih območjih, to pomeni pogostejše zmrzali, poledice, temperaturne obrate, megle in onesnaženja zraka. Redko kdo, bi si predstavljal, da se ob idealnih pogojih v nam dostopnih mraziščih, temperatura lahko spusti pod –40 stopinj Celzija.
V okviru te študije sem se lotil preučevanja dogajanja v manjšem mrazišču, katerega horizontalna dimenzija ne presega nekaj deset metrov in globina ne presega deset metrov. Sorazmerno majhna globina mrazišča omogoča postavitev dovolj visokega droga za meritve temperature in vetra, ki sega od najnižje točke pa vse do višine roba mrazišča (kar v večjih mraziščih ni možno oz. so stroški postavitve dovolj visokega stolpa previsoki).
Glavni cilj naloge je čim natančneje določiti potek ohlajanja zraka v takšnem mrazišču in izbrati primerno mrazišče, ki sicer ni veliko, a bistveni procesi potekajo zelo podobno kot v večjem mrazišču.
Kakšni pa so glavni rezultati in ugotovitve do katerih si prišel?
Glavni rezultat so meritve. Odkril sem, da je temperatura v manjšem mrazišču lahko nižja od okolice, za več kot 5 stopinj Celzija. Presenetljiv rezultat je tudi, da se takšna temperaturna razlika pojavi v relativno majhnem mrazišču.
Jezera hladnega zraka v takšnem mrazišču so sicer precej stabilna, zato jih vetrovi, ki so šibkejši kot 1 m/s ne morejo premešati. Tako šibki vetrovi ne morejo preprečiti nastanka temperaturnih razlik z okolico. Vendar pa lahko, še zlasti v kombinaciji s sunki vetra, zelo motijo potek ohlajanja v mrazišču.
Ugotovil sem, da je ohlajanje v mrazišču, v poletnih mesecih, najintenzivnejše okrog 18:00. Iz meritev se prav tako vidi, da se po polnoči temperatura praviloma ne spusti za več kot 5 stopinj.
Hvala za odgovore in veliko sreče še naprej
Povezava na PDF magistrske naloge.
Intervju izvedla: asist. dr. Katarina Kosovelj
