Veronika Hladnik je magistrirala leta 2014 in se najprej za krajše obdobje zaposlila na fakulteti za matematiko in fiziko kot raziskovalka in asistentka. Leta 2015 se je zaposlila na Agenciji Republike Slovenije za Okolje na oddelku za meteorološke in oceanografske napovedi.
Katera je vaša trenutna zaposlitev in na katerem področju meteorologije delujete?
Zaposlena sem kot meteorolog prognostik na ARSO in sem v času dežurstva zadolžena za pripravo grafičnih in besedilnih vremenskih napovedi, ki jih je mogoče slišati na radiju in televiziji ter videti v nekaterih časopisih in seveda na internetu.
Nam lahko na kratko opišete kako se izdela uradna vremenska napoved.
Vremenska napoved je končni produkt pregleda in interpretacije številnih meteoroloških polj numeričnih modelov za napovedovanje vremena, na primer oblačnosti, padavin, temperatur, vetra idr. Pri tem je treba seveda nekoliko upoštevati tudi trenutno stanje vremena ter krajevne značilnosti, ki jih model za napovedovanje vremena, zaradi realno kompleksnejšega reliefa kot je prikazan v modelu, morda težko prikaže. Vremenska napoved je sestavljena iz opisa oblačnosti, morebitnih padavin in vetra ter najnižjih in najvišjih dnevnih temperatur na celotnem območju Slovenije ali na njenem delu.
Pri posredovanju vremenske napovedi različnim uporabnikom se verjetno srečujete in sodelujete z različnimi profili ljudi. Nam lahko kratko naštejete nekaj zanimivih primerov te interakcije in sodelovanja?
Najbolj številčni uporabniki so, sploh spomladi in poleti, kmetje, ki običajno tudi kličejo na plačljivo telefonsko številko, saj jim dodatne informacije pomagajo pri odločitvi glede košnje ali drugih opravil. V času sezone prireditev so pogosti uporabniki tudi organizatorji le teh. Vsakodnevno pa se v živo javljamo tudi na okoli sedmih radijskih postajah, kjer so poslušalci zelo raznoliki.
Vi ste tudi eden izmed dveh »novih obrazov« vremenske napovedi ki jih lahko na RTV Slovenija vidimo od sredine 2016 . Nam lahko opišete kako je prišlo do tega in kakšni izzivi so temu botrovali.
Tako na ARSO kot tudi na RTV je bila velika želja po pomladitvi ekipe. Marsikateri meteorolog prognostik se tudi sicer pojavlja pri vremenskih napovedih na nacionalni televiziji, tako je bila skoraj samoumevna tudi moja vključitev v TV ekipo. Naravoslovci nismo preveč vešči tovrstnega nastopanja, zato je bilo izzivov seveda precej, pa naj je bilo to branje teksta z »bobna«, gibanje po odru ali samo kazanje po zelenem praznem platnu. Treme je bilo sploh na začetku res veliko.
Ali ste morebiti v bližnji preteklosti sodelovali pri kakšni zanimivem projektu ali nalogi?
Pred koncem študija sem leta 2013 v sklopu študijske prakse v Švici sodelovala pri eksperimentalnem projektu skupine Atmosferske fizike na Inštitutu za atmosferske in klimatološke znanosti v Zurichu pri določanju fizikalnih in kemijskih lastnosti okoliškega zraka. Pred službo meteorologa prognostika pa sem sodelovala pri projektu objektne analize padavinskih objektov in se ukvarjala z različnimi verifikacijskimi metodami na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Kako je sploh prišlo do tega da ste si za študij in poklicno pot izbrali meteorologijo?
Vedno mi je bilo bliže naravoslovje kot družboslovje. Meteorologija je konglomerat različnih ved naravoslovja, zato se mi je zdela zanimiva. Prav tako me je ob vključitvi v Slovenski meteorološki forum pritegnilo vreme do te mere, da sem tudi sama doma začela meriti predvsem temperaturo in padavine ter postavila celo meteorološko hišico.
Ste si v času študija kdaj predstavljali, da boste opravljali to delo? Kakšna so bila sicer pričakovanja, ko ste bili še študent?
V času študija na ARSO niso preveč zaposlovali, prav tako že leta ne meteorologov prognostikov, a v zadnjih letih se je ob vzpostavitvi številnih projektov ekipa meteorologov na vseh oddelkih precej pomladila in ARSO zaposluje vse več mladih meteorologov. Delo meteorologa prognostika mi je bilo od vedno zanimivo, saj sem že pred študijem spremljala različne izračune meteoroloških modelov, zanimala pa so me tudi ostala področja meteorologije, ki so morda v Sloveniji manj razvita. Vsekakor bi mi bil izziv v Sloveniji začeti s katerim od njih.
Kakšno je vaše mnenje o študiju meteorologije, ki se izvaja na Fakulteti za Matematiko in Fiziko?
Študij je pester in raznolik ter študentu ponudi veliko širino. Poleg številnih meteoroloških predmetov zajema tudi geofizikalne teme, na primer oceanografijo, geofiziko in del hidroloških tematik. Seveda je polno tudi fizikalnih in matematičnih predmetov ter veliko uporabe različnih računalniških programov. Ravno slednji pa omogočajo, da je diplomant sposoben reševati številne tako meteorološke, fizikalne kot tudi na splošno naravoslovne probleme. Zato ob koncu študija res ni bojazni za zaposlitev na res širokem naravoslovnem področju.
Kako vi vidite trenutno vlogo meteorologa v svetu?
Meteorologi smo ob številnih vse bolj pogostih ekstremnih vremenskih situacijah, ki smo jim priča v zadnjih letih, tisti, ki nas novinarji radi pocukajo za rokav pri pripravi prispevka o razlogih za tovrstno vreme. Vreme se dotika vsakega izmed nas, še posebno, kadar planiramo kakšne zunanje aktivnosti, ki so odvisne od njega. Še vedno je aktualen tudi razvoj meteoroloških modelov, saj postajamo uporabniki vse bolj zahtevni.
Kje vse vidite meteorološke izzive v bodoče?
Meteorološki izzivi se postopno rešujejo, a ostajajo in bodo ostajali aktualni tudi v prihodnosti. Izziv meteorologa prognostika pa je že v današnjem svetu ostati prepoznaven kot interpretor različnih modelskih izračunov in napovedi, saj je trg vse bolj zasičen s številnimi prostodostopnimi modeli in posledično številnimi aplikacijami z vremenskimi napovedmi. Vreme postaja ena izmed tem, v kateri so vsi ljudje »strokovnjaki«. Pa je res tako?
Intervju izvedel: doc. dr. Gregor Skok
