Mojca Dolinar je diplomirala leta 1996 in magistrirala leta 2008. Leta 1996 se je zaposlila na Hidrometeorološkem zavodu Republike Slovenije na oddelku za obrambo pred točo. Po opravljenem pripravništvu je leta 1999 začela delati na oddelku za klimatologijo in leta 2004 postala vodja tega oddelka, takrat že na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Oddelek za klimatologijo je vodila vse do leta 2015, ko je prevzela vodenje sektorja za aplikativno klimatologijo. Od leta 2017 pa vodi sektor za analize podnebja in vodnega kroga. Ukvarja se tudi s pedagoškim delom. Od leta 2013 na visoki šoli za trajnostni razvoj predava Varstvo zraka in Podnebne spremembe. Z meteorologijo se ukvarja tudi v prostem času. Je ena od ustanoviteljic glasila Slovenskega meteorološkega društva Vetrnica in njegova glavna urednica od ustanovitve leta 2009 dalje. Kot gostujoča urednica in recenzentka sodeluje pri reviji »Advanced in Science and Research«, pri reviji »International Journal of Climatology » pa kot recenzentka za področje podnebnih analiz, prostorske klimatologije, homogenizacije in podnebnih sprememb. Leta 2010 je začela sodelovati v upravnem odboru Slovenskega meteorološkega društva in bila v obdobju 2013–2017 njegova podpredsednica. V okviru društvenih aktivnosti pokriva predvsem tematiko podnebja in podnebnih sprememb. Od leta 2006 vodi sekcijo »prostorska klimatologija« na letnih konferencah Evropske meteorološke zveze. Leta 2013 je sprejela povabilo v Odbor za nagrade Evropske meteorološke zveze, v katerem sodeluje še danes.
Katera je vaša trenutna zaposlitev in na katerem področju meteorologije delujete?
Zadnje leto sem vodja sektorja za analize podnebja in vodnega kroga. Področje je zelo široko in pokriva celoten analitičen del meteorologije in hidrologije: od splošnih analiz podnebja, priprave podnebnih in hidroloških analiz za različne uporabnike, agrometeoroloških storitev do analiz količinskega stanja površinskih in podzemnih voda. Poleg vodenja, ki sicer vzame kar precej časa, pa se strokovno ukvarjam s pripravo scenarijev podnebnih sprememb za Slovenijo in prostorsko klimatologijo.
Kakšne so tipične naloge s katerimi se ukvarja meteorolog, ki deluje na področju klimatologije.
Vsaj v Sloveniji, kjer nas je premalo, da bi se specializirali, je spekter nalog klimatologa zelo širok. Najbolj prepoznana naloga klimatologa je spremljanje podnebnih razmer v državi. Kar se sicer sliši precej preprosto, vendar je v času, ko se merilne tehnike in okolje zaradi posegov človeka zelo hitro spreminjata, velik izziv, saj mora klimatolog iz meteoroloških meritev znati izluščiti pravi podnebni signal od umetnih vplivov. Pri tem si pomagamo z različnimi statističnimi in matematičnimi metodami. Drugi izziv pa je, kako iz končne mreže merilnih točk oceniti podnebne razmere za vsak košček države. Tu si pomagamo z vremenskimi in statističnimi modeli ter daljinskimi meritvami. Pomembna naloga klimatologov je analiza ekstremnih vremenskih pojavov in določanje njihove verjetnostne porazdelitve, ki so osnova za prostorsko in varnostno načrtovanje. Zelo velik del nalog klimatologa obsega interdisciplinarno delo. Priprava podatkov za različne uporabnike terja od klimatologa dobro razumevanje uporabnikovega procesa. Na primer, poznati moramo fiziologijo rastlin, če želimo svetovati kmetom pri namakanju. Ko pomagamo strojniku pri načrtovanju hlajenja prostorov, moramo poznati vsaj osnovne zakonitosti hladilnih sistemov, da jim lahko pripravimo ustrezne podnebne informacije. Naši uporabniki pa prihajajo praktično iz vseh sektorjev gospodarstva: gradbeništva, energetike, kmetijstva, zdravstva, turizma… Tako je delo zelo pestro, vedno se naučimo kaj novega.
Ali nam lahko na kratko opišete kakšen zanimiv projekt ali nalogo pri kateri ste sodelovali v bližnji preteklosti?
Trenutno sodelujem v projektu »Ocene podnebnih sprememb za Slovenijo do konca 21. stoletja«. Na podlagi simulacij celega ansambla različnih regionalnih podnebnih modelov smo že pripravili ocene za spremembo temperature in padavin pri različnih scenarijih izpustov toplogrednih plinov v prihodnosti. Sedaj pa na podlagi teh izsledkov ocenjujemo, kako bodo podnebne spremembe vplivale na vročinske valove, zmrzali, sušo, poplave, vodne zaloge… Zelo zanimiv projekt iz dveh vidikov. Najprej, ker je simulacija podnebja zelo hitro razvijajoča se znanost in smo nenehno na preži za novimi izsledki. Drugič pa nam poseben izziv predstavljajo rezultati, ki so zelo kompleksni in moramo zato iskati inovativne načine za njihovo posredovanje uporabnikom, da so jim takšni podatki z veliko razpršenostjo in visoko negotovostjo sploh lahko koristni.
Kako je sploh prišlo do tega da ste si za študij in poklicno pot izbrali meteorologijo?
Naravoslovje in matematika sta mi bila že od nekdaj blizu in v sedmem razredu, ko sem se srečala s fiziko, sem odločila za študij fizike. Pri meteorologiji mi je bilo zelo všeč, da živim v »naravnem laboratoriju« in procese lahko nenehno spremljam in opazujem. Zelo rada sem namreč v naravi in tudi moji konjički so tesno povezani z naravo in vremenom. Poleg meteorologije mi je bila zelo všeč tudi astronomija, s katero sem se ljubiteljsko ukvarjala v času srednje šole. Ne morem natančno reči, kaj je na koncu pretehtalo v prid meteorologiji, mi pa za takšno odločitev ni žal. Če bi se danes pri vseh izkušnjah morala še enkrat odločiti, bi se odločila enako.
Ste si v času študija kdaj predstavljali, da boste opravljali to delo? Kakšna so bila sicer pričakovanja, ko ste bili še študent?
Ne. Vsi, ki smo takrat študirali meteorologijo, smo si delo meteorologa predstavljali v prognozi vremena, proti koncu študija mogoče še v razvoju meteoroloških modelov. Kot študentki se mi je zdela klimatologija precej dolgočasno računanje statistik. Ko sem po spletu okoliščin začela delati na oddelku za klimatologijo, pa se je izkazalo, da je klimatologija zelo hitro razvijajoča znanost, polna izzivov. In me je zelo hitro posrkala vase.
Kakšno je vaše mnenje o študiju meteorologije, ki se izvaja na Fakulteti za Matematiko in Fiziko?
Študije je bil pester, zanimiv in intenziven. Študirala sem po starem programu, kjer smo imeli prvi dve leti enoten program z ostalimi fiziki. Tako smo poslušali veliko matematičnih in fizikalnih vsebin, ki so mi pri delu omogočile fleksibilnost pri interdisciplinarnem delu, predvsem pri razumevanju inženirskih vsebin. Številne domače naloge, ki so vključevale reševanje problemov in programiranje, so bile odlična osnova za reševanje problemov, ki so se tekom kariere znašli na moji delovni mizi. Meteorološke vsebine so bile sodobne in zelo dobro pokrite, z izjemo klimatologije. V času študija tega sicer nisem preveč pogrešala, vendar se je kasneje izkazalo, da smo imeli študenti premalo stika s prakso.
Kako vi vidite trenutno vlogo meteorologa v svetu in kakšni so največji izzivi?
Po mojem mnenju se mora meteorolog dobro znajti v dveh vlogah: znanstvenika in interpreta. Zelo dobro mora razumeti naravo vseh zapletenih procesov v ozračju, nato pa to znati prevesti v enostaven in razumljiv jezik številnim uporabnikom, laikom in strokovnjakom. Namreč, meteorološke informacije so lahko izjemno koristne, kar se kaže v trendu zadnjih let, ko meteorologijo v lovu za dobičkom hitro prevzema privatni sektor. To velja tudi za področje podnebnih sprememb, s katerimi se ukvarjam sama. Čeprav podnebnega sistema še ne poznamo do obisti in je pred nami še kar nekaj raziskovalnih izzivov, pa se mi zdi največji izziv to, kako prenesti znanje, ki ga o podnebnem sistemu že imamo, do množic. Danes, ko je na spletu množica informacij (bolj ali manj verodostojnih), poleg tega pa se na vreme vsakdo spozna, ta naloga ni preprosta. Zdi pa se mi, da je to naša velika odgovornost.
Intervju izvedel: doc. Gregor Skok
