Luka Honzak je diplomiral leta 2009. Od leta 2010 do 2013 je bil zaposlen kot raziskovalec na Centru odličnosti Vesolje-SI, delo je opravljal na Fakulteti za matematiko in fiziko na Katedri za meteorologijo. Od leta 2014 je zaposlen v podjetju BO-MO, d.o.o., katerega direktor je od leta 2015. Na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete dela doktorat. Je soavtor več kot 15 znanstvenih člankov.
Katera je vaša trenutna zaposlitev in na katerem področju meteorologije delujete?
Trenutno sem zaposlen kot direktor v podjetju BO-MO, d.o.o. in do konca leta 2018 tudi kot raziskovalec na Oddelku za agronomijo na Biotehniški fakulteti. Ukvarjam se z različnimi področji meteorologije, največ z agrometeorologijo in klimatskimi simulacijami, pa tudi z analizo meteoroloških podatkov in operativnimi napovedmi.
Kako je sploh prišlo do tega. da ste se odločili iti samostojno pot?
V bistvu je do tega prišlo precej spontano. Začeli smo s prijavami na EU razpise in bili že s prvo prijavo uspešni. Sam se v akademskem svetu na dolgi rok nisem videl, po drugi strani pa sem si želel večjo fleksibilnost pri delu (urnik, vsebina dela), ki pa jo na Agenciji RS za okolje (ARSO), kjer se zaposli velika večina diplomantov meteorologije, ne bi imel. Seveda pa vodenje in delo v gospodarski družbi, ki se ukvarja s področjem meteorologije, poleg prednosti prinaša tudi slabosti, predvsem večjo odgovornost in negotovost glede prihodkov in zagotavljanja dela.
Ali nam lahko na kratko opišete kakšen zanimiv projekt ali nalogo s katero ste se ukvarjali v bližnji preteklosti?
Že nekaj časa se v okviru projekta LIFE ViVaCCAdapt s sodelavci na Biotehniški fakulteti ukvarjam z razvojem sistema za podporo odločanju v namakanju, ki na podlagi izračuna vodne bilance poda priporočeni čas in obrok namakanja, pri čemer upošteva informacije o vodnozadrževalnih lastnostih tal, trenutno količino vode v tleh, potrebo rastline po vodi glede na razvojno fazo in vremensko napoved. V lanskem letu sem prav tako v okviru tega projekta s sodelavci analiziral meritve vetra na obstoječih zelenih protivetrnih pasovih ter se ukvarjal z računalniškim modeliranjem obnašanja protivetrnih pasov. Lani in letos sem za ARSO pripravil oceno podnebnih sprememb v 21. stoletju na področju kmetijstva na podlagi ansambla različnih regionalnih klimatskih modelov, in sicer spremembo temperature tal, dolžine rastne dobe, pogosti pojavljanja pozebe in sušnih kazalnikov.
Kakšno je vaše mnenje o študiju meteorologije, ki se izvaja na Fakulteti za Matematiko in Fiziko ter kakšna so bila vaša pričakovanja, ko ste bili še študent?
Študij je zahteven, a mislim, da ti tudi veliko da, tako znanje meteorologije, kot tudi znanje programiranja, modeliranja in obdelave podatkov. Velika prednost študija je manjše število študentov in tako bolj oseben odnos z asistenti in profesorji. Po pravici povedano kot študent nekih posebnih pričakovanj nisem imel, se je pa izbira študija izkazala za dobro, saj mi delo na področju meteorologije še vedno predstavlja velik izziv.
Kako vi vidite trenutno vlogo meteorologa v svetu in kakšni so največji izzivi?
Menim, da je vloga meteorologov v svetu vedno bolj pomembna in tudi cenjena, saj vreme vpliva na naše vsakdanje življenje in na gospodarstvo, npr. v kmetijstvu, kjer so z razvojem t.i. preciznega kmetijstva dobri vremenski podatki in natančne napovedi eden od ključnih elementov. Kot velik izziv vidim komunikacijo o negotovosti vremenskih napovedi ali klimatskih simulacij. Negotovost je težko pojasniti že strokovnjakom drugih znanosti, ki pri svojem delu uporabljajo rezultate vremenskih napovedi ali klimatskih simulacij, ; in domnevam, da je to še težje pojasniti splošni javnosti. Raziskovalno v meteorologiji vidim kot enega večjih izzivov izboljšanje natančnosti dolgoročnih (sezonskih) napovedi.
Intervju izvedel: doc. Gregor Skok
