Pozdravljen Anžej. Čestitke ob zaključku študija. V svoji magistrski nalogi se posvečaš temi, ki med splošno populacijo pogosto buri duhove – kondenzacijskim sledem letal. Tvoja naloga sodi na področje mikrofizike oblakov. Naslov tvoje magistrske naloge je “Pojavnost kondenzacijskih sledi nad Slovenijo.” Nalogo si opravil pod mentorstvom doc. dr. Gregorja Skoka (FMF).
Prosim da na kratek in poljuden način predstaviš ozadje in raziskovalno vprašanje tvoje naloge.
Kondenzacijske sledi za letali (ang. condensation trails oziroma contrails) so eden vizualno najbolj opaznih človeških vplivov v ozračju. Pri tem je potrebno poudariti, da contrails niso isto kot chemtrails. Slednji so le predmet teorije zarote, s katero se znanstvena stroka ne strinja. Na nastanek sledi v prvi vrsti predvsem vpliva temperatura in nekoliko manj relativna vlažnost okolice. Kondenzacijska sled nastane zaradi sproščanja vodne pare pri izgorevanju goriva v letalskem motorju. Vodna para, ki nastane ob izgorevanju, se v motorju združi z vodno paro iz okoliškega zraka, in če skupna količina vodne pare preseže nasičenje, bo v izpuhu prišlo do kondenzacije vodne pare in nastanka oblaka. Kako dolgo bo takšen oblak vztrajal na nebu, je odvisno od številnih parametrov (npr. od načina mešanja zraka, prisotnosti vetrov, sevalnih procesov itd.).
Vpliv kondenzacijskih sledi na globalno klimo in oblačnost je trenutno še dokaj slabo raziskan in so za to potrebne dodatne raziskave. Glede na trenutne trende v letalski industriji pa se bo ta vpliv (kakršenkoli že je) le povečal, saj se letalskih promet iz leta v leto povečuje.
Kakšni pa so glavni rezultati in ugotovitve do katerih si prišel?
V nalogi sem opravil analizo meritev z meteorološkimi baloni (meritve so bile opravljene v obdobju 21.10.2004−12.05.2019) z uporabo Schmidt-Applemanovega kriterija, ki določa ali so pogoji primerni za nastanek sledi ali ne, glede na lastnosti letala ter letalskega motorja in stanja okolice.
Rezultati analize so pokazali, da le v redkih primerih ozračje ni primerno za nastanek morebitnih sledi. Po drugi strani pa je bilo le v slabi tretjini dni ozračje v primernem stanju za nastanek sledi, ki bi bile vidne na nebu več ur. Predvsem pa je zanimivo dejstvo, da so morebitne kondenzacijske sledi le redko vidne s tal. To je predvsem zaradi oblačnosti, ki zastira pogled na morebitne sledi s tal.
Kondenzacijske sledi po večini nastajajo na visokih nadmorskih višinah, kjer je okoliški zrak dovolj hladen. Spodnja meja kjer pride do nastanka morebitnih kondenzacijskih sledi, pa se skozi leto spreminja in je praviloma v zimskih mesecih nižja (nad Slovenijo v povprečju okrog 7 km) kot v poletnih mesecih (nad Slovenijo v povprečju okrog 10 km). Letala običajno letijo na nadmorskih višinah višjih od 10 km.
Hvala za odgovore in veliko sreče še naprej
Povezava na PDF magistrske naloge.
Intervju izvedla: asist. dr. Katarina Kosovelj
