Gregor Vertačnik je diplomiral leta 2005 na Fakulteti za matematiko in fiziko in se še isto leto zaposlil na Agenciji Republike Slovenije za okolje, na oddelku za klimatologijo, ki je sedaj oddelek za podnebne analize. Vreme, zlasti izredne vremenske dogodke, spremlja tudi v prostem času. Pred leti je sodeloval pri obsežnih meritvah v mraziščih, zlasti na planoti Komna v Julijskih Alpah in v dinarskih mraziščih južne Slovenije.
Katera je vaša trenutna zaposlitev in na katerem področju meteorologije delujete?
Že od zaposlitve leta 2005 sem zaposlen na Agenciji RS za okolje, kjer na oddelku za podnebne analize skrbim za pripravo homogeniziranih podnebnih nizov in poročil o tekočih izrednih vremenskih dogodkih. Po potrebi pripravljam tudi podatke in podnebne študije za zunanje uporabnike, sodelujem pa tudi s sodelavci nekaterih drugih oddelkov.
Lahko malo podrobneje opišete, kaj je homogenizacija podnebnih nizov?
Agencija RS za okolje in njene predhodnice že več kot poldrugo stoletje izvajajo meritve na območju današnje Slovenije. V tem času so se merilna mesta večkrat selila ali se je okolica močno spremenila, merilne naprave in načini merjenja so se bistveno spremenili. Vse to otežuje zaznavanje in pravilno vrednotenje podnebnih sprememb. Vplive na meritve, ki niso odraz podnebnih sprememb, poskušamo klimatologi odstraniti, da lahko z dolgoletnim nizom meritev analiziramo in spremljamo podnebne spremembe in podnebno spremenljivost. Prvi korak pri obdelavi podatkov predstavlja kontrola posameznih vrednosti oziroma podatkov s pomočjo medsebojne primerjave meritev iste postaje (npr. višine padavin in višine snežne odeje, meritev temperature ob različnih delih dneva), primerjave z daljinskimi meritvami (npr. radarsko meritvijo padavin) in prostorske primerjave (z bližnjimi ali podnebno sorodnimi postajami). Včasih ne zaznamo napak na ravni posamezne meritve ali dneva, temveč meseca ali leta. Tudi odprava teh napak večinoma še sodi v področje kontrole podatkov. Pri daljših obdobjih, nekaj let do nekaj desetletij, pa pri odklonih v podatkih (povprečna vrednost, vsota padavin in podobno) govorimo o nehomogen nizu, kjer gre za sistematične odklone in ne za posamezne napačne vrednosti. Postopek odstranjevanja umetnih vplivov, ki povzročajo dolgotrajne odklone, imenujemo homogenizacija. V grobem gre za preračun izmerjenih vrednosti na zadnjo lokacijo merilnega mesta ob upoštevanju merilnih naprav in načina meritev. Običajno pri homogenizaciji s primerjavo meritev bližnjih meteoroloških postaj ugotovimo, da je na posamezni postaji prišlo do nenadne manjše spremembe v povprečni temperaturi zraka ali višini padavin. Te nenadne skoke lahko popravimo s podatki sosednjih postaj, ki v nekajletnem obdobju okoli skoka niso imele bistvenih sprememb. V uradni mreži postaj poleg selitev merilnih mest največjo težavo predstavlja modernizacija merilne mreže, zlasti prehod z ročnih na samodejne meritve in nadgradnja samodejnih postaj.
Kakšne so tipične naloge s katerimi se ukvarja meteorolog, ki deluje na vašem področju?
Priprava podnebnih podatkov zahteva dobro poznavanje statistike, splošne meteorologije in postopka meritev in njihove obdelave. Podnebne analize so vezane tako na kontrolo in pripravo vhodnih podatkov kot na samo izdelavo končnih produktov (npr. preglednic, zemljevidov, časovnih potekov). Sam sem zadolžen za kontrolo podatkov, tudi meritev, in homogenizacijo časovnih nizov, sodelavci pa tudi za pripravo podnebnih zemljevidov in drugih produktov za končne uporabnike. V zadnjih letih poleg obdelave meritev stopa v ospredje priprava podatkov in produktov za podnebne scenarije – mogoče oziroma verjetne razvoje podnebja v prihodnosti. Tu so izzivi nekoliko drugačni, potrebni so tudi novi pristopi in premišljeno oblikovani, razumljivi produkti za končne uporabnike.
Ali nam lahko na kratko opišete kakšen zanimiv projekt, pri katerem ste sodelovali na vaši poklicni poti?
V zadnjih letih je bil najbolj zahteven projekt, pri katerem sem sodeloval, Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji v 21. stoletju. Takrat smo se prvič na oddelku zares srečali s pripravo podnebnih scenarijev za Slovenijo. Kot novinci smo se morali sproti učiti, programirati, testirati metode, se odločati za način prikaza končnih rezultatov in podobno. Pri projektu sem sodeloval kot svetovalec za izbor modelov, prilagajanje izračunov regionalnega podnebnega modela na dolgoletne meritve v Sloveniji in okolici ter pri predstavitvi rezultatov. To je s statističnega pa tudi računskega vidika zelo zahtevna naloga, saj gre za prilagajanje vremenskih vzorcev, ki jih je izračunal podnebni model na statistiko izmerjenih vrednosti v enaki prostorski mreži. Modeli imajo zaradi omejene ločljivosti, opisa reliefa, le delnega upoštevanja procesov v ozračju in tleh pristranskost, ki se razlikuje od kraja do kraja, je različna za različne vremenske situacije, odvisna od letnega časa in podobno. Na oddelku smo se pri temperaturi zraka tega problema lotili na malo poseben način, z upoštevanjem višine padavin in povezanosti dnevnih vrednosti najvišje, najnižje in povprečne temperature zraka.
Kljub razvoju podnebnih modelov in metod za obdelavo njihovih izračunov še vedno ostaja precej prostora za izboljšave. Modeli imajo vse boljšo prostorsko ločljivost, kar je zlasti pomembno za države z zapletenim reliefom, kot je pri nas. Na svetovni ravni pa je pomembno tudi vse boljše vedenje o nekaterih še vedno delno nejasnih procesih v naravi, ki prek povratne zanke vplivajo na podnebni sistem (npr. vpliv povečane vsebnosti ogljikovega dioksida in podnebnih sprememb na rastlinstvo, taljenje permafrosta in ledenih pokrovov ter vpliv podnebnih sprememb in aerosolov na oblake). Tako pričakujem, da bomo s sodelavci na oddelku čez nekaj let nadgradili rezultate omenjenega projekta o podnebnih scenarijih.
Ste eden tistih, ki jim meteorologija ogromno pomeni, saj se z njo ukvarjate tudi v prostem času. Lahko poveste kaj več o tem? Kaj počnete in zakaj vas to tako veseli?
Navdušenje nad vremenom izvira iz otroštva. Prosti čas v šolskih letih sem pogosto posvečal vremenu in astronomiji, po srednji šoli pa sem se odločil za študij meteorologije. Že od mladih let sem spremljal vremensko napoved in komaj čakal na pestro vremensko dogajanje, zlasti sneženje pozimi. Kasneje sem se poglobljeno ukvarjal s podnebjem in podnebnimi spremembami, nekaj let pa tudi z meritvami temperature v mraziščih. Od leta 2005 smo s kolegi, ljubiteljskimi vremenoslovci, postavili številna merilna mesta po različnih delih Slovenije, osredotočili pa smo se na planoto Komna v Julijskih Alpah, ker tam kar mrgoli kraških kotanj, kjer prihaja do rednega močnega temperaturnega obrata. Srečo sem imel, da sem bil še z nekaj kolegi v mrazišču Mrzla Komna ob rekordnem mrazu 9. januarja 2009. Takrat smo namerili –49 °C, smo pa za kakšni dve uri prepozno prispeli v mrazišče, da bi izkusili tak mraz. Vseeno smo bili tudi z –42 °C zadovoljni. Kasneje se je izkazalo, da je bila to edinstvena situacija, ki se morda ponovi enkrat na deset ali več let, saj prav dosti pod –40 °C nismo več namerili.
Kar nekaj let sem izvajal meritve na lastni vremenski postaji, ob pomanjkanju prostega časa pa zadnja leta vreme spremljam na samodejni postaji. V rodnih Vodicah na Gorenjskem vreme sicer pogosto ni bilo pretirano razburljivo, je pa zadnja leta, ko stanujem na notranjskih Blokah, toliko bolj zanimivo, dinamično.
Je bila vaša odločitev za študij meteorologije povezana z vašim hobijem? Ste si v času študija kdaj predstavljali, da boste opravljali delo, ki ga danes opravljate poklicno?
Takšno ali vsaj podobno delo sem si predstavljal že v osnovni ali srednji šoli in ravno hobi me je pripeljal na to poklicno pot. Spomnim se prvih obiskov Agencije za okolje oziroma takrat še Hidrometeorološkega zavoda, kjer sem dobil vsaj približen vpogled v delo meteorologa in že slutil, kakšno delo bi lahko opravljal po študiju.
Kakšno je vaše mnenje o študiju meteorologije, ki se izvaja na Fakulteti za matematiko in fiziko ter kakšna so bila sicer pričakovanja, ko ste bili še študent?
V mojih študijskih letih je bil študij meteorologije kar težak, zagotovo pa ne najtežji. Precejšnji poudarek teoriji v meteorologiji in zvrhana mera matematike sta bila sicer pričakovana, bi si pa takrat želel nekaj več praktičnega in terenskega dela. Občutek sem imel, da je bil študij meteorologije precej prilagojen prognozi vremena, mnogo pa manj pa meritvam, njihovi obdelavi, značilnim vremenskim pojavom v Sloveniji in klimatologiji na splošno. Študij se je po pripovedovanjih mlajših kolegov od takrat (15-20 let nazaj) kar znatno spremenil, tako da je zdaj nemara bolje prilagojen širokemu spektru nalog, ki ga opravljajo različni meteorologi dandanes.
Kako vi vidite trenutno vlogo meteorologa v svetu in kakšni so največji izzivi?
Meteorolog v širšem pomenu dandanes izvaja zelo različne naloge, od vremenskih napovedi do priprave podnebnih scenarijev. Prav zaradi podnebnih sprememb je delo klimatologov kot nekakšne podvrste meteorologov bolj prepoznano in cenjeno kot nekoč, več je tudi sodelovanja z drugimi strokami in panogami, na primer gozdarstvom, kmetijstvom, zdravstvom itn. Na žalost pa so številni meteorologi zaradi svojega dela pri nas, še bolj pa v svetu, na udaru bolj ali manj neutemeljene kritike (npr. pri pripravi podnebnih scenarijev ali izdaji vremenskih opozoril). Marsikateri meteorolog mora tako za uspešno in prepoznano delo poleg matematično-fizikalnih veščin razviti tudi veščine komuniciranja, tako s splošno javnostjo kot posebnimi uporabniki.
Intervju izvedla: asist. dr. Katarina Kosovelj
