Pozdravljen Sašo. Čestitke ob zaključku študija. V svoji magistrski nalogi se posvečaš kategorizaciji konvektivnih oblakov iz radarskih meritev. Tvoja naloga sodi na področje radarske meteorologije. Naslov tvoje zaključne naloge je “Kategorizacija konvektivnih oblakov močnega vertikalnega razvoja iz radarskih meritev.” Nalogo si opravil pod mentorstvom doc. dr. Gregorja Skoka (FMF) ter somentorstvom Andreja Hrabarja (ARSO).
Prosim, da na kratek in poljuden način predstaviš ozadje in raziskovalno vprašanje tvoje naloge.
Letalstvo je ena izmed vremensko bolj občutljivih panog, ne le v gospodarstvu temveč tudi kot športno-rekreacijska dejavnost. Zrakoplovom eno večjih nevarnosti predstavljajo nevihte, saj lahko nastanejo zelo hitro in so nepredvidljive. Poleg zmanjšane vidljivosti zaradi padavin ali samih oblakov lahko pogosto povzročijo tudi vetrovno striženje (močne spremembe hitrosti in smeri vetra na majhni razdalji), močan veter v obliki nevihtnega piša, turbulenco, zaledenitve in razelektritve. Toča lahko poškoduje konstrukcijo letala, strela lahko udari vanj in poškoduje konstrukcijo ali onemogoči pomembne sisteme za letenje, močni vetrovi, turbulenca in zmanjšana vidljivost pa so nevarni predvsem v fazi vzleta in pristajanja. Če se nevihte razvijejo ali nahajajo na letališču, je zaradi varnosti treba delovanje letališča začasno prekiniti, to pa je povezano tudi z večjimi finančnimi izgubami in zamudami. Na nevihte opozarjajo meteorološke službe v obliki napovedi TAF (Terminal Aerodrome Forecast), kart pomembnega vremena SWC (Significant Weather Chart), AIRMET (AIRman’s METeorological Information) in SIGMET (Significant Meteorological Information) opozoril ter drugih meteoroloških produktov za letalstvo, ki jih izdajajo letalski meteorologi prognostiki. Pojav nevihtnih oblakov pa se zapiše tudi v meteorološka poročila (METAR), ki jih sproti pripravljajo letalski meteorologi opazovalci, in pilotom služijo kot informacija o trenutnem stanju vremena na letališču. Tehnološki napredek je povzročil trend avtomatizacije procesov in med njimi je tudi samodejno zaznavanje vremenskih razmer na letališčih. Enega večjih izzivov pri tem predstavlja zaznavanje konvekcije, metode za njeno samodejno zaznavanje pa v Sloveniji še niso bile razvite.
Cilj moje magistrske naloge je bil zato razviti metodo zaznavanja konvekcije in kategorizacijo konvektivnih oblakov močnega vertikalnega razvoja, bolj natančno oblakov tipa Cumulonimbus in Cumulus Congestus, na območju Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.
Kakšni pa so glavni rezultati in ugotovitve do katerih si prišel?
Razvita metoda temelji na statistični obdelavi meritev radarske odbojnosti meteorološkega radarja na Pasji Ravni in meteoroloških poročil Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana v obdobju od maja do septembra v letih 2018 in 2019. Uspešnost metode sem preveril z uporabo kontingenčne tabele, ki prikazuje razmerje med pravilno in nepravilno kategoriziranimi pojavi ter lažnimi alarmi. Preko njih sem nato izračunal indekse uspešnosti. Ugotovil sem, da je metoda relativno dobro kategorizirala Cumulonimbusne oblake (Cb), medtem ko je imela precej več težav pri kategorizaciji Cumulus Congestusov (TCu). Merila za kategorizacijo teh oblakov so namreč na letališču definirana zelo široko, zato je metoda le na podlagi analize meritev radarske odbojnosti zgrešila ali pa sprožila lažni alarm za pojav TCu v precej več primerih kot pri oblakih Cb.
V operativnem delu je število zgrešenih primerov zelo pomemben podatek. Z varnostnega vidika je namreč bolje, da neka metoda javi nevaren pojav, pa ga v resnici ni (lažni alarm), kot pa, da ga ne javi, pa se v resnici pojavi (zgrešeni primer). Glede na števila zgrešenih primerov metoda žal še ne bi omogočila popolne avtonomnosti zaznavanja konvekcije, bi pa lahko služila kot dodatna pomoč pri odločitvi letalskih meteorologov opazovalcev ali zabeležiti in kateri pojav zabeležiti v meteorološko poročilo. Samo metodo pa bi se lahko nadgradilo z uporabo satelitskih meritev in meritev atmosferskih razelektritev.
Hvala za odgovore in veliko sreče še naprej
Povezava na PDF magistrske naloge.
Intervju izvedla: asist. dr. Katarina Kosovelj
