Pozdravljen Matevž. Čestitke ob zaključku študija. V svoji magistrski nalogi se posvečaš detekciji intenzivnih neviht na območju Slovenije. Tvoja naloga sodi na področje radarske in fizikalne meteorologije. Naslov tvoje zaključne naloge je “Detekcija intenzivnih neviht na območju Slovenije.” Nalogo si opravil pod mentorstvom izr. prof. dr. Gregorja Skoka (FMF) ter somentorstvom dr. Matica Šavlija (ARSO).
Prosim da na kratek in poljuden način predstaviš ozadje in raziskovalno vprašanje tvoje naloge.
Najlepša hvala za čestitke.
V magistrski nalogi sem se ukvarjal z detekcijo neviht, pri čemer je bil glavni fokus naloge detekcija intenzivnih neviht, torej neviht, ki proizvajajo močne sunke vetra, poplave meteorne vode, strele in pa tudi točo. Takšne nevihte pogosto povzročijo veliko materialno škodo in ogrožajo varnost ljudi in prometa.
Nevihte so meteorološki pojav, do katerega pride, ko je prisotno dolgotrajno dviganje toplega zraka do velikih višin. Zrak se zaradi dviganja ohlaja, vodna para pa pri tem kondenzira v oblake. Ti oblaki se sčasoma lahko razvijejo v nevihtne oblake, ki jim pravimo kumulonimbusi. Za njih so značilni udari strel in močne padavine.
Slovenija ima zaradi razgibanega reliefa in zaradi svoje geografske lokacije v povprečju veliko število nevihtnih dni v primerjavi z nekaterimi ostalimi državami v Evropi. Podnebne projekcije nakazujejo na to, da bodo v prihodnje nevihte lahko še bolj intenzivne, zato je priprava opozorilnega sistema pred intenzivnimi nevihtami na nacionalnem nivoju zelo potrebna. Prvi korak pri načrtovanju opozorilnega sistema pred nevihtami je detekcija neviht.
V magistrski nalogi sem poskušal najti parametre, ki opisujejo intenzivne nevihte. Izkazalo se je, da se intenzivne nevihte dobro opiše z uporabo ustreznih kriterijev radarskih produktov in meritev udarov strel v atmosferi. S takšnim pristopom lahko v realnem času spremljamo nevihte in jim pripisujemo njihovo intenzivnost na podlagi izmerjenih veličin.
Ko smo ustvarili metodo detekcije intenzivnih neviht, je bilo potrebno rezultate verificirati, kar pomeni, da smo dobljene rezultate morali ovrednotiti. To smo storili z uporabo verifikacijskih indeksov, ki merijo uspešnost in sposobnost metode za zaznavanje intenzivnih neviht. Rezultate detekcije smo tako primerjali z meritvami toče na meteoroloških postajah po Sloveniji in s podatki o intervencijah, ki so se zgodile zaradi toče, vetroloma in poplav meteorne vode.
Kakšni pa so glavni rezultati in ugotovitve do katerih si prišel?
Razvita metoda se je pri verifikaciji izkazala za sorazmerno uspešno pri detektiranju nevihtnih celic, ki povzročajo neurja s točo, vetrolomom in poplavami meteorne vode. Tako lahko služi kot dodatno orodje meteorologom prognostikom pri subjektivnem kratkoročnem napovedovanju neviht, saj dobi prognostik pri uporabi te metode vpogled v aktivnost posamezne konvektivne celice in lahko tako določi, katerim nevihtnim celicam je potrebno pri izdajanju opozoril dati večjo pozornost. Ta metoda detekcije se bo v prihodnje uporabila pri razvoju metode za kratkoročno napovedovanje neviht, kar bo omogočilo vzpostavitev opozorilnega sistema pred izredno hudimi nevihtami.
Detekcija in napovedovanje neviht sta zahtevna procesa, saj sta nastanek in razvoj neviht odvisna od velikega števila dejavnikov. Meteorološki modeli postajajo vse boljši, poleg tega pa imamo na voljo vse več meritev, kar bo v prihodnosti vsekakor doprineslo k večji natančnosti napovedovanja neviht.
Hvala za odgovore in veliko sreče še naprej
Povezava na PDF magistrske naloge
Intervju izvedla: asist. dr. Katarina Kosovelj
