Kratek opis
Meteorologija je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v ozračju. Primeri takšnih procesov in pojavov so: vetrovi, cikloni in anticikloni, vremenske fronte, nevihte, oblaki, megla, padavine, toča, turbulenca, dogajanje v prizemni plasti ozračja, medsebojni vplivi ozračja in tal, planetarna atmosferska cirkulacija, energetika Zemljinega ozračja in sevalna bilanca, ekstremni vremenski dogodki, neurja in vročinski valovi ter podnebne spremembe.
Meteorolog je strokovnjak s specializiranim znanjem o vremenu, ki opazuje, razlaga in napoveduje vremenske pojave v Zemljinem ozračju ter njihov vpliv na Zemljo in življenje na njej. Pri tem uporablja znanstvene pristope, ki temeljijo na fizikalno-matematično obravnavi. V Sloveniji lahko meteorolog potrebna znanja pridobi med študijem na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Kaj meteorolog običajno dela
Delo meteorologa se razlikuje glede na vejo meteorologije, v kateri dela.
Meteorolog-prognostik vreme napoveduje. Pri tem uporablja rezultate računalniških simulacij dogajanja v ozračju, ki jih skrbno pregleda in ovrednoti ter primerja rezultate različnih simulacij med seboj. Če so razhajanja med njimi velika, potem je to znamenje, da je atmosfera dokaj nenapovedljiva in bo zato napoved manj zanesljiva. Pri tem izdeluje razne vrste vremenskih napovedi v tekstovni in grafični obliki.
Specifična dela opravlja meteorolog na letališču. Ta izdaja vremenske napovedi za devet do 18 ur vnaprej za območja letališč in koridorjev, po katerih poteka zračni promet. Spet drugačno je delo v agrometeorologiji, pri kateri se meteorologi bolj posvečajo mikroklimatskim značilnostim v različnih rastlinskih združbah. Glede na vremenske razmere npr. spremljajo in napovedujejo pojavljanje in razvoj rastlinskih bolezni in škodljivcev.
Klimatologi pri delu uporabljajo vse razpoložljive meteorološke podatke. Še posebej so dragoceni tisti o vremenskih razmerah v bližnji in daljni preteklosti. Omogočajo namreč spoznavanje spremenljivosti podnebja in povezav med posameznimi meteorološkimi pojavi. Pri svojem delu si pomagajo s statistiko in računskimi modeli ter z grafičnim prikazom v obliki kart. Osnovna naloga klimatologov je ugotavljanje povprečnih podnebnih razmer in spremenljivosti podnebja in napoved izjemnih dogodkov. Izdelujejo posebne analize, ki so podlaga za izkoriščanje obnovljivih virov energije, kot sta sončna in vetrna energija. Pomemben del njihovega dela so posebne analize, ki so osnova za varčno in varno načrtovana mesta in stavb, prometne infrastrukture, rekreacijske objekte, določajo pa tudi meteorološko najugodnejše mikrolokacije za take objekte oziroma njihov vpliv na mikroklimo. Pomembna naloga je ocena verjetnosti ekstremnih pojavov in preučevanje vpliva vremena in klime na počutje in zdravje ljudi. Sem sodijo tudi vsi elaborati, ki jih klimatologi izdelujejo za potrebe klimatskih zdravilišč in turističnih krajev.
Meteorolog, ki dela na področju onesnaženja in širjenja škodljivih snovi, ob pomoči računalniških simulacij predvidi širjenje škodljivih primesi v ozračju. Z izsledki sodeluje pri načrtovanju naselij, pri izbiri lokacije za industrijske objekte in smetišča. Izračunava ustrezne višine dimnikov tovarn, da onesnažen zrak ne bi preveč vplival na okoliške kraje. Izdeluje študije za širjenje škodljivih snovi ob morebitnih ekoloških nesrečah. Preučuje emisije nevarnih izpušnih plinov v prometu in sodeluje pri gradnji predorov in njihovih prezračevalnih naprav. Z rednimi meritvami koncentracij škodljivih snovi v ozračju sodeluje pri ocenah ekološke obremenitve okolja in pri morebitni sanaciji. Pri svojem delu večkrat sodeluje s kemiki.
Meteorolog skrbi tudi za meteorološka opazovanja, ki jih pri delu uporabljajo ostali meteorologi. Nadzira kakovost opazovanj in določa, kje je potrebno meteorološko postajo prestaviti ali glede na geografsko pokritost postaviti novo. Skratka, postavlja temelje za pridobivanje podatkov, meritev pa, razen občasno in po potrebi, ne opravlja, skrbi pa za ustrezno arhiviranje podatkov in izvajanje prostorske in časovne kontrole podatkov.
Zaposlitvene možnosti
Zaposlitvene možnosti meteorologov so dobre, saj je meteorologov glede na potrebe v Sloveniji premalo. Največje število meteorologov se po zaključku študija zaposli na Agenciji RS za okolje, ki operativno izvaja mnogo različnih nalog pri katerih so meteorologi nepogrešljivi. Meteorologi delajo tudi na Biotehniški fakulteti ter na Katedri za meteorologijo Fakultete za matematiko in fiziko. Tam opravljajo poleg pedagoškega tudi raziskovalno delo. Zaradi mednarodne narave meteorologije je veliko možnosti za študij in sodelovanje s tujimi ustanovami. V zadnjem času je vse več potreb po meteorologih tudi v privatnem sektorju, predvsem v energetskem sektorju, kjer meteorologe potrebujejo pri analizah pridelave energije iz obnovljivih virov in napovedih porabe energije. Nekaj meteorologov odide tudi v tujino, kjer praviloma zelo uspešno nadaljujejo poklicno pot na tujih raziskovalnih inštitutih in univerzah.
Poklicne poti in predstavitev dela nekaterih meteorologov lahko vidite na podstrani Intevjuji, nekaj kratkih povzetkov pa je navedenih tudi spodaj.
Poklicne poti nekaterih diplomantov meteorologije
Veronika Hladnik, mag. geofizike Agencija za okolje Republike Slovenije
Zaposlena sem na Agenciji Republike Slovenije za okolje, kjer se ukvarjam z napovedovanjem vremena. Vreme napovedujem tudi na RTV Slovenija. Študij meteorologije na FMF je raznolik in ti da veliko širino. Študij se na 1. stopnji lahko zdi zelo teoretičen, a kasneje, na 2. stopnji, vsa ta naučena teorija pride zelo prav. Zaradi majhne skupine študentov je odnos med študenti in profesorji bolj oseben.
Lina Boljka, študentka 3. stopnje študija na University of Reading, Velika Britanija
Študij meteorologije sem po končani 1. stopnji na FMF nadaljevala na University of Reading, kjer imajo enega največjih meteoroloških oddelkov v Evropi. S študijem na FMF sem dobila zelo dobro podlago tako iz teoretične meteorologije kot tudi iz numeričnega modeliranja, zato sem imela pri nadaljevanju študija v Readingu veliko prednost pred ostalimi študenti. Vsekakor je študij meteorologije v Sloveniji na izjemno visokem nivoju in mislim, da se lahko primerja z vsemi večjimi univerzami po svetu.
dr. Mark Žagar, dipl. uni. meteorol. Vestas, Danska
V procesih dizajna vetrnih turbin, planiranja postavitve vetrnih polj, optimizacije proizvodnje in vključitve električne energije vetra v omrežja je poznavanje fizike atmosfere, vremenskih procesov na vseh skalah ter mikroklimatskih razmer ključno. Moje delo se osredotoča na izračun dodane vrednosti meteorološke analize procesov in na izdelavo projektov ter organizacijo njihove praktične izvedbe. “Biznis” je lahko dolgoročno uspešen le, če je osnovan na trdnih znanstvenih in inženirskih temeljih.
dr. Saša Gaberšek, dipl. uni. meteorol. U.S. Naval Research Laboratory, ZDA
Študij na FMF me je vsekakor dobro pripravil na strokovne izzive v karieri. Biti (fizikalno) radoveden in hkrati opremljen s potrebnim znanjem je dobra popotnica za uspešno delo na mednarodni ravni. Svojo poklicno pot sem začel z gostovanjem v raziskovalnih ustanovah (Fulbrightova štipendija), nadaljeval s podiplomskim študijem, potem podoktorskim izpopolnjevanjem (sklad Marie Curie) in končno stalnim raziskovalnim mestom, kjer razvijamo numerične modele za napovedovanje vremena.